Tiskane izdaje
Za voditelja Kim Džong Una ni bilo najbolj ugodno naključno ujemanje dogodkov, ko so ZDA napovedale normalizacijo diplomatskih odnosov s Kubo, le nekaj ur pozneje pa sporočile, da obstaja dovolj indikacij, da je hekerske napade na družbo Sony Pictures Entertainment izvedla Severna Koreja in nihče drug.
To bi namreč lahko pomenilo, da je tudi grožnja newyorškim kinematografom pred pričakovano premiero filma Intervju – ta naj bi bila prav na božični dan – prišla iz Kimovega urada. Čeprav je družba Sony odpovedala prikazovanje komedije, v kateri dva ameriška novinarja (Seth Rogen in James Franco) pripravljata atentat na voditelja, drama še zdaleč ni končana. V anonimni grožnji, pod katero so se podpisali prav tisti »Branilci miru«, ki so prevzeli odgovornost za hekerski napad na Sony, piše: »Spomnite se 11. septembra 2001!« Uradni vir je za ameriško televizijsko družbo NBC izjavil, da to »ne bo ostalo brez odgovora« iz Washingtona.
Konec obdobja žalovanja
Vse to se dogaja v trenutku, ko se je črni seznam sovražnikov ZDA iz časov hladne vojne nenadoma skrajšal za eno zelo pomembno ime. Z njega je izginila Kuba, tako da je zdaj Severna Koreja na seznamu edina komunistična država, ki pa pri vsem skupaj velja celo za posebej nevarno in tehnološko dovolj sposobno, da bi lahko ogrozila ameriško državno varnost. Takšno časovno ujemanje dogodkov je še toliko bolj kočljivo, ker so se odnosi med Severno Korejo in Kitajsko ohladili na stopnjo, kakršne ni bilo mogoče opaziti več kot pol stoletja.
V Pjongjangu so v sredo zaznamovali tretjo obletnico smrti prejšnjega voditelja Kim Džong Ila, s čimer se je po konfucijanski tradiciji končalo obdobje žalovanja za očetom sedanjega voditelja. A na ta pomembni dogodek niso povabili nikogar iz Pekinga, kar več kot očitno kaže na to, da prijateljstvo usiha. Šele po dolgih pogajanjih so na koncu dosegli kompromis in Liu Yunshana, petega funkcionarja na kitajski piramidi oblasti, povabili na komemorativno slovesnost na severnokorejsko veleposlaništvo v Pekingu.
Severna Koreja pa želi po drugi strani svetu pokazati, da kljub vsemu ni osamljena. Verjetno je namenoma prišepnila medijem, da je Kim Džong Un dobil povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj se maja prihodnje leto v Moskvi udeleži proslave ob 70. obletnici sovjetske zmage nad nacistično Nemčijo. Kimove politične ambicije so bile veliko bolj skromne. Želel si je samo to, da bi ga Barack Obama poklical po telefonu.
Posredni telefonski
Kuba in Severna Koreja nista bili v najboljših odnosih, ko sta ju vodila očeta narodov. Fidel Castro je Severno Korejo obiskal samo enkrat, leta 1986. Dve različici komunizma sta se med seboj vedno preveč razlikovali, da bi se lahko med njunima voditeljema razvilo prijateljstvo. Kim je imel rad megalomanske kipe samega sebe, Castro je takšnemu kultu osebnosti nasprotoval. Ko je oblast na Kubi prevzel Raul Castro, so se odnosi izboljšali, zlasti v trgovini z orožjem.
Ko bodo vzpostavljeni diplomatski odnosi med Havano in Washingtonom, bi lahko bil to za mladega Kima posredni telefonski klic iz Obamovega urada pa tudi neposredna grožnja iz Bele hiše. Vse, kar se je dogajalo v zvezi s filmom Intervju, so v ameriških varnostnih službah podrobno analizirali, končna ugotovitev pa je, da so severnokorejski virtualni bojevniki še kako sposobni resno ogroziti internetno varnost ZDA. Vdrli so v več deset tisoč dokumentov in zasebnih računov in odprli na stotine pogodb, ki jih je Sony sklenil s producenti in igralci.
Kako bo odgovoril Washington?
Kakšen bo ameriški odgovor, ki ga napoveduje Washington? Analitiki opozarjajo, da ZDA tokrat nimajo v rokah niti ene same niti, ker trenutno ne potekajo nikakršna pogajanja o denuklearizaciji, ker ni trgovanja med obema stranema in ker ni veleposlanika, ki bi ga lahko umaknili v znamenje protesta. Edini povračilni korak bi lahko bil, da bi film Intervju kljub vsemu začeli prikazovati v vseh kinematografih.
