Zadnji seznam želja Baracka Obame

New York – V senci volilnega­ boja v New Hampshiru Bela hiša in kongres opravljata zdaj že tradicionalno vajo (ne)sprejemanja ameriškega proračuna.­ Predsednik Barack Obama je včeraj razgrnil 4100 milijard dolarjev vreden predlog za leto 2017, republikanski kongres pa mu je sporočil, da ga ne bodo niti vljudnostno obravnavali.

Predsedniški predlog proračuna je politična vaja, ki jo Bela hiša opravlja od leta 1921 in s katero sporoča kongresu (ta ima v rokah škarje in platno državnih prihodkov in odhodkov), koliko denarja naj bi zvezna vlada porabila, koliko naj bi ga nabrala z davki in za koliko naj bi se zadolžila. Predlog obravnavata proračunska odbora poslanskega doma in senata in nato pripravita skupno resolucijo. Vendar kongres že od leta 1997 ni sprejel resnega proračuna, delovanje države pa sproti krpa z 12 zakoni o porabi (in včasih vmesnimi nujnimi ukrepi za mašenje lukenj), pri čemer jih v dobrih letih združi in sprejme z enim ­zbirnim zakonom.

Osuplost in protesti

Predsednikovanje Baracka Obame je ob vzponu konservativnega gibanja čajankarjev na desnici, ki ga poganja nasprotovanje veliki zvezni vladi in njeni porabi, zadnjih šest let potekalo v znamenju nenehnih proračunskih bojev, ki so hromili delovanje države in jo celo potisnili na rob plačilne nezmožnosti. Zato si nihče ni delal utvar, da bo republikanski kongres v volilnem letu nenadoma začel resno razpravo. Toda napoved predsednikov obeh proračunskih odborov, da predloga Bele hiše ne bodo niti obravnavali, ampak se bodo nemudoma lotili pisanja resolucije, je bil kljub temu nekoliko presenetljiv.

»Nič v prejšnjih predsednikovih predlogih – pri čemer nobeden ni bil uravnotežen – ni pokazalo, da se želi ta vlada resno lotiti proračunskih izzivov ali rešiti socialne programe, kot sta Medicare [zdravstveno zavarovanje starejših] in pokojninski sistem, pred bankrotom,« je dejal predsednik poslanskega odbora za proračun Tom Price. Zato po njegovih besedah letos ne bodo »tratili časa s predlogom, ki bo samo še okrepil neuspešne politike, zaradi katerih smo priča najslabšemu gospodarskemu okrevanju v novi dobi«. To zveni kot še eno republikansko geslo predsedniških volitev in kaže, da je za desnico odhajajoči predsednik le še simbolična figura brez politične moči.

»Zadnji proračunski predlog je vedno nekakšna predsednikova vizija prihodnosti ZDA in pomeni predajo štafetne palice ter usmeritev za naslednika,« ugotavlja William Hoagland, dolgoletni republikanski funkcionar v senat­nem­ odboru za proračun. Toda, kot je povedal, se ne spomni, da kongresniki v sedemdesetih letih, odkar so sprejeli sedanji postopek za sprejemanje zakonodaje, kdaj ne bi povabili predstavnikov Bele hiše, naj jim predstavijo svoj predlog. Podobno negodujejo tudi nekateri drugi starejši republikanci, medtem ko demokrati ­pišejo ­protestna pisma.

Boj z dolgom

Obama, ki se že drugo leto razmeroma uspešno upira vlogi »hrome race«, kot Američani imenujejo izvoljene funkcionarje ob koncu njihovega mandata, si je s 4100 milijard dolarjev vrednim predlogom zaželel nove rekordne porabe. Večina je sicer namenjena obveznim računom (vračanje dolga in obresti, pokojnine, zdrav­stveno varstvo upokojencev in revnih), dobra četrtina pa gre za neobvezne programe. Bela hiša se je pri tem držala lanskega dogovora o varčevalnih rezih v vojaško in domačo porabo (ti so dediščina proračunskih spopadov iz preteklih let), predlog pa poudarja skrb za izobraževanje, reformo pravosodja in kazenske zakonodaje ter spodbujanje zaposlovanja.

Bela hiša je v zadnjih letih ustavila sprva vrtoglavo zadolževanje po izbruhu velike finančne krize, ko je vsakoletni dolg presegel 1000 milijard in dosegel desetino državnih prihodkov. Čeprav v teh letih niso omejili naraščanja stroškov socialnih programov (kar je ena od glavnih skrbi desnice), je Obamovi vladi uspelo oklestiti vsakoletno proračunsko luknjo. Letošnji dolg naj bi znašal 616 milijard dolarjev oziroma okoli 3,3 odstotka BDP, kar sicer presega 3-odstotno mejo, ki med ekonomisti še velja za vzdržno rast dolga. Predlog za okoli 1200 milijard neobvezne porabe okoli polovico (583 milijard dolarjev) namenja vojaškemu proračunu.

Bela hiša je namenila posebno pozornost boju proti Islamski ­državi, s 4,3 milijarde dolarjev pa želi politično, gospodarsko in vojaško pomagati zaveznikom v Ukrajini, Gruziji in Moldaviji, ki jih »ogroža ruska agresivnost«. Desnica tradicionalno podpira vojaško porabo in se pritožuje le ob prenizkih zneskih. Tako bo obojestransko podporo verjetno doživel 19 milijard dolarjev vreden program obrambe pred ­spletnimi napadi.

Republikancem bo morda všeč tudi več denarja za boj proti odvisnosti od opiatov, ki se širi po ZDA. Manj navdušeni so nad 300 milijard dolarjev vrednim programom za gradnjo infrastrukture v prihodnjih desetih letih, pri čemer bi denar zanj zbrali z novim 10 dolarjev vrednim davkom na sodček nafte. Še bolj sanjska je zamisel Bele hiše o dvigu davkov za 550 milijard dolarjev prihodnje leto, kar sproža iskreno zgražanje desnice, saj verjame v ravno nasprotna zdravila za gospodarstvo.