Zadnji tedni za kongresne hrome race

New York − Po drobni motnji,­ ki se ji reče volitve, se za 113. sklic kongresa, tudi uradno najbolj neučinkovito zakonodajno telo v zgodovini ZDA, ­začenja obdobje »hromih rac«. Tako pravijo delu poslancev in senatorjev, ki niso bili ponovno izvoljeni, a do imenovanja novega sklica kongresa še naprej odločajo v imenu ljudstva. Čakajo jih tako pomembne teme, kot sta financiranje spopada z Islamsko državo in začasno financiranje vlade.

Tedni med volitvami in imenovanjem novega kongresa (po ustavi 3. januarja) so ponavadi čas za nujna opravila in niso čas napornih zakonodajnih prebojev, včasih se poslanci sploh ne sestanejo. Toda izjemna neučinkovitost zadnjih dveh let je tokratno sestavo prisilila, da bodo prihodnji dnevi nekoliko manj hromi, saj jih čaka sprejemanje vrste nujnih zakonov. Med prvimi je podaljšanje začasnega financiranja vlade, saj se 11. decembra izteče prejšnji zakon, s katerim so omogočili, da ameriška zvezna administracija opravlja svoje delo.

V najbolj konservativnem delu republikanske stranke se krepi predlog, naj sprejmejo zelo kratkoročno podaljšanje dobrih tisoč milijard dolarjev vrednega zakona, saj bi tako novemu sklicu kongresa, v katerem bo desnica imela večino v spodnjem domu in senatu, omogočili, da že zgodaj prihodnje leto sprejmejo nov proračun. Prav tako krožijo zamisli, da bi v zakon o začasnem financiranju vlade dodali določilo, s katerim bi preprečili morebitni ukaz predsednika Baracka Obame za ustavitev izganjanja nedokumentiranih priseljencev iz države.

Nobena stranka si ne želi blokade dela vlade, kot jo je lani jeseni povzročila republikanska stranka in so zvezne agencije začele zapirati vrata. Vodstvi strank se nagibata k podaljšanju sedanjega zakona do konca prihodnjega septembra, ko se izteče ameriško proračunsko leto. Zato že tedne »čistijo podrast«, kot se je izrazil Hal Rogers, predsednik vplivnega odbora za proračunsko porabo v spodnjem domu, da bodo zakon lahko sprejeli brez običajnega prerekanja.

Denar za vojno

Z denarjem je povezana tudi zahteva Bele hiše, naj kongres odpre denarnico za boj proti Islamski državi. Obama pričakuje 5,6 milijarde dolarjev, s katerimi bo financiral tudi dodatnih 1500 vojakov, ki bodo po njegovi nedavni odločitvi odšli na Bližnji vzhod. V Iraku jih je že zdaj 1400, skupaj naj bi jih v državo na koncu prišlo 3100, po napovedih vojaških strokovnjakov pa bo boj s skrajneži trajal vsaj še tri ali štiri leta.

Decembra se poleg tega izteče 500 milijonov dolarjev vreden program urjenja zmernih sirskih upornikov. Večina analitikov ocenjuje, da ga bo kongres podaljšal. Več težav se obeta pri pooblastilu predsedniku za spopad z Islamsko državo. Bela hiša sicer vztraja, da zadostuje pooblastilo, ki ga je kongres dal za spopad z Al Kaido, toda hkrati je Obama napovedal, da bo kljub temu zaprosil za kongresno odobritev spopada.

Tega od njega ne zahteva samo levica, ampak se podobne kritike pojavljajo tudi pri delu desnice. V ponedeljek je republikanski senator Rand Paul, ki velja za enega od resnih predsedniških kandidatov stranke leta 2016, v komentarju za spletni Daily Beast zapisal, da »je sedanja vojna nelegalna«, saj je minilo 90-dnevno obdobje od začetka spopadov, ko mora predsednik v skladu z zakonodajo od kongresa dobiti pooblastilo za vojaško delovanje. »Ali bomo razglasili vojno ali ustavili posredovanje, kongres se v vsakem primeru mora odzvati,« je zahteval Paul.

Čeprav bodo kongresniki zelo verjetno pritrdili posredovanju, saj večina podpira boj proti Islamski državi in Al Kaidi, se obeta vroča razprava o tem, kako obsežna po­oblastila dati Beli hiši. »Ne bo lahko, in to pojasnjuje obotavljanje Bele hiše, toda ne moremo prezreti naše ustavne dolžnosti,« je poudaril demokratski poslanec Adam Schiff, ki sedi v odboru za obveščevalno dejavnost. Po nekaterih napovedih si vrh republikanske stranke želi, da bi o tem odločal prihodnji sklic kongresa.

Ukaz za priseljence

Kongresniki morajo odobriti tudi 6,2 milijarde dolarjev vreden program za omejevanje epidemije virusa ebole v Zahodni Afriki. Danes senatorji zaslišujejo Thomasa Friedna, vodjo Središča za preprečevanje in nadzor bolezni (CDC), ter zdravstveno ministrico Sylvio Mathews Burwell. Tema bo odziv države na izbruh okužb. Vsi pričakujejo ostra vprašanja desnice, ki je v volilni kampanji udrihala po domnevno premalo učinkovitem delu vladnih služb. Ves čas seje »hromih rac« bo v zraku visela Obamova napoved, da bo s predsedniškim ukazom poskušal poseči v ameriško politiko priseljevanja in odprl vrata za del od 11 milijonov nedokumentiranih priseljencev, ki živijo v državi. Republikanci temu ostro nasprotujejo, takšna odločitev pa bi močno razburkala zadnje tedne 113. kongresa.