Zagovorniki finančne reforme nemočni v boju z vojsko lobistov

Wall Street s pomočjo novega kongresa rahlja pravila o delovanju.

Objavljeno
18. januar 2015 21.18
reu/USA/
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Amerika se počasi vzpenja iz globoke luknje, ki jo je povzročil finančni zlom leta 2008. To ne kaže samo zniževanje nezaposlenosti in optimistične napovedi o gospodarski rasti. Dober znak so vse bolj odločni posegi finančne industrije, da razvodeni reformo, ki je prinesla strožji nadzor nad njo.

S pomočjo prostemu trgu naklonjene in državnim omejitvam sovražne desnice v spodnjem domu kongresa sprejemajo zapletene zakone, ki počasi votlijo bančno reformo in ki jih ponavadi podpre tudi nekaj poslancev demokratske stranke. Senat, v katerem imajo demokrati možnost obstrukcije, jih nato sicer zavrne.

Toda ključne elemente padlega predloga dodajo k drugim zakonom, ki so preveč pomembni, da bi jih kongres lahko zavrnil, kot je, denimo, zakon o financiranju dela vlade. Pri tem trdijo, da so rešitev s podporo obeh strank že sprejeli v spodnjem domu. »Strategija za napad na reformo je smrt s tisočimi urezi,« ugotavlja Marcus Stanley iz koalicije Američani za finančno reformo, ki združuje več kot dvesto nevladnih organizacij in skupin.

Zagovorniki strožjih omejitev trdijo, da so skoraj nemočni v boju z vojsko lobistov Wall Streeta, pri čemer predsedniku Baracku Obami očitajo, da finančne reforme na brani tako odločno, kot brani reformo zdravstvenega zavarovanja. Finančna industrija je v treh četrtletjih lanskega leta v naskok poslala kar 704 lobiste in za to porabila 74 milijonov dolarjev. Leto prej so jih 99 milijonov.

Poleg tega so banke in druge finančne organizacije v lanskem volilnem letu za donacije politikom namenile kar 1,2 milijarde dolarjev. Pri tem so bile najbolj radodarne pri članih kongresnega odbora za finančne storitve, v katerem prvi obravnavajo nove zakonske predloge. Takšno vnemo pojasnijo ugotovitve nedavne študije o vplivih reforme, saj naj bi ta šest največjih ameriških bank v zadnjih sedmih letih stala kar dobrih 70 milijard dolarjev.

Podrobneje o razgradnji strožjih pravil za delovanje bank, za katero Bela hiša obljublja, da bo predsednik namero ustavil z vetom, boste lahko prebrali v jutrišnjem Delu in na naši spletni strani.