Zahod vse bolj izgublja vojaško superiornost

 Azijske države in Rusija se hitro oborožujejo in tudi tehnološko že dohitevajo zahodne vojaške sile.

D. S.
Thu, 11.02.2016, 10:00

Je Evropa še varna?

Hitro posodabljanje ruskih oborožitvenih sistemov po oceni londonskega ištituta že postavlja pod vprašaj Natova varnostna zagotovila vzhodnoevropskim članicam. Vse Natove »garancije« tem državam so namreč do zdaj praviloma temeljile na tezi, da je obrambo vzhodnih ozemelj mogoče kadar koli in tudi zelo hitro okrepiti, vendar pa nova ruska vojaška doktrina stavi predvsem na to, kako Natu tak dostop v baltiški prostor učinkovito preprečiti. Zato se že »poraja vprašanje o uresničljivosti načrtov zavezništva in njegovi dejanski usposobljenosti ubraniti Evropo«.

V primeru vojne bi severnoatlantsko vojaško zavezništvo komaj še lahko ubranilo svoje vzhodnoevropske članice, se glasi ena izmed ključnih ugotovitev redne letne analize londonskega Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS).

Nato, ki je imel na področju vrhunske vojaške tehnologije v svetovnem merilu ves čas absolutno prednost s svojimi manevrirnimi raketami, brezpilotnimi letali in kibernetskimi orožji, to prednost vse bolj izgublja, v svojem letnem poročilu o svetovnem vojaškem ravnotežju ugotavlja renomirani londonski inštitut. »Vojaško-tehnološka premoč Zahoda erodira,« je ob predstavitvi poročila dejal direktor inštituta John Chipman. Eden izmed razlogov je po njegovem tudi to, da je nove tehnologije danes pogosto že mogoče razvijati ceneje kot konvencionalne oborožitvene sisteme. Število držav, ki imajo v svoji oborožitvi brezpilotna letala, se je tako v minulih petih letih več kot podvojilo, Kitajska pa svoje »trote« že prodaja celo takim državam, kot sta Nigerija in Irak.

Razlog za vse hitrejše oboroževanje azijskih držav in Rusije je predvsem negotovost, ki jo prinašajo vse bolj zapletene razmere v tem delu sveta. Azijske države tako po podatkih londonskega inštituta za svojo obrambo letno že namenjajo skoraj 90 milijard evrov več kot evropske članice Nata. Slednje namreč vse od konca hladne vojne zmanjšujejo svojo klasično oborožitev, svoje pa je v zadnjih letih opravila tudi finančna kriza.

Po podatkih IISS se je tako v minulih petnajstih letih število vojakov in armadnih bataljonov v evropskih članicah Nata zmanjšalo s 694 na 185, medtem ko je število britanskih bojnih letal po letu 1991 padlo s 475 na 194, francoskih pa s 579 na 271. Londonski inštitut zato za omilitev posledic predlaga še tesnejše sodelovanje med Natom in EU, kar bi zmanšalo tudi hitro rastoči občutek ogroženosti zaradi Rusije, ki preveva vse več vzhodnoevropskih članic obeh integracij.

Po oceni londonskega inštituta je hitro rastoča vojaška moč Rusije, ki je lani svoje vojaške izdatke povečala za več kot deset odstotkov, vse bolj resen razlog za zaskrbljenost. Predvsem Rusija in Kitajska sta namreč zadnje čase zelo aktivni tudi pri razvoju in uporabi naprednih vojaških tehnologij, ki v 21. stoletju že dolgo ne pomenijo več zgolj letal, tankov in raket, ampak vse bolj tudi različna kibernetska orožja, potrebna za vodenje tako imenovanih hibridnih vojn. Pospešeno se zaradi kriznih razmer oborožujejo tudi zalivske države, med katerimi vodi Saudova Arabija, po ukinitvi sankcij pa bi se v tekmo lahko vmešal tudi Iran, ki bi s hitro modernizacijo svoje obrožitve lahko v marsičem porušil regionalno ravnovesje vojaške moči.

Prijavi sovražni govor