Tiskane izdaje
Nassau – Kdorkoli se odpravi v Nassau, bo opazil, da gospodarstvo otoških držav poganjata dve dejavnosti: turizem in finančni nasveti. V obalnih pristaniščih so zasidrane ogromne potniške ladje, glavna prometna žila Shirley Street pa je prepredena z znamenitimi finančnimi institucijami. Poraja se vprašanje, kako dolgo bo še tako.
Panamski dokumenti, ki so v začetku leta spet sprožili razpravo o davčnih oazah, na otokih znova dvigujejo prah. Pascal Saint-Amans, direktor davčnega oddelka OECD, je pred kratkim obiskal bahamsko vlado, da bi oblasti prepričal, naj vendarle privolijo v transparentnost in sodelovanje. Za revijo The Economist je po vrnitvi z otočja dejal, da je izredno razočaran nad napredkom, ki ga dosegajo. Kot razkriva revija, imajo banke karibske državice, ki se je od Velike Britanije odcepila leta 1973, v lasti 223 milijard dolarjev premoženja. To je 26-krat več od njihovega BDP.
Na Shirley Streetu je tudi skromna zgradba, sedež panamske odvetniške pisarne Mossack Fonseca, po kateri so Bahami vse od objave panamskih dokumentov, ki razkrivajo občutljive podatke o strankah te odvetniške pisarne, dobro poznani. V karibski oazi so namreč pri Mossack Fonseci za svoje stranke ustanovili približno 16.000 podjetij. Toda poslopje je videti zapuščeno: žaluzije onemogočajo pogled skozi okna, na rumeni fasadi pa je obešen znak »oddajamo«.
Le nekaj sto metrov naprej po ulici je urad lokalnega registra fizičnih in pravnih oseb, kamor gredo mlade matere z dojenčki v naročju prijavit rojstvo svojega otroka. Poslovni register je dostopen tudi po spletu. Pristojbina za pridobitev uporabniškega imena in gesla je deset dolarjev, toda mnogo strani v registru je še praznih.
Letna poročila neobvezna
Med ogromnimi kupi papirjev, neštetimi računalniškimi zasloni in kabli sedijo štiri prijazne uslužbenke. Spuščen strop nad njihovimi glavami počasi propada. Klimatske naprave delujejo s polno paro, saj na cestah vlada pasja vročina. V enem izmed kotov leži stara škatla z božičnim vencem in rdečimi okraski za jelko. Po vsem prostoru je raztresena poslovna dokumentacija, na okencih vseh treh referentk pa so obešena stroga, a površno podpisana opozorila: »Prepovedano fotografiranje dokumentov!«
Bahami že desetletja privlačijo tako podjetja kot posameznike z vsega sveta. V njihovi prestolnici je ustanovitev mednarodnega podjetja mogoča kar po registracijskih agentih in je takse prosta. Lastnikom deležev svoje identitete – v nasprotju z odgovornimi, ki sprejemajo odločitve – ni treba razkriti, predložitev letnih poročil, ki jih podjetja sicer morajo izdelati, pa ni obvezna.
Družina Davida Camerona, nekdanjega britanskega premiera, ima tako na otočju v lasti podjetje. Tudi o kanadskem finančnem ministru in nekdanjem poslovnežu Billu Morneauju, ki je v javnosti nastopal kot oster nasprotnik davčnih utaj, se je izkazalo, da je lastnik bahamskega podjetja. Podobno tudi argentinski predsednik Mauricio Macri, ki je v postopku sodne preiskave.
Tudi nekdanja evropska komisarka Neelie Kroes svojega položaja direktorice podjetja offshore ni razkrila. Član uprave lokalnega sklada Winterbotham v letih 2001, 2004, 2005, 2010 in 2015 si je na našo prošnjo vzel pol ure časa in v arhivih bahamske prestolnice poiskal dokumentacijo podjetja Mint Holdings, shranjeno v mapi barve morja, ki obdaja otočje. Med nekaj ducati dokumentov formata A4 so vpisna listina, statut podjetja in kronološki seznam direktorjev, med katerimi je tudi nizozemska državljanka – njeno ime se pojavi na kar šestih podpisanih in ožigosanih dokumentih.
Izbrišite fotografije!
Glede na lansko poročilo podjetja je Kroesova s položaja direktorice odstopila leta 2009. Poročilo navaja njen naslov v nizozemskem mestu Wassernaar. Nakia Culmer, že deset let uslužbenka poslovnega registra, izpostavlja, da je v bahamskem poslovnem registru posameznika kot direktorja podjetja mogoče navesti brez njegove vednosti, saj podatkov ne preverjajo. Prav tako se direktorju podjetja za dokončanje postopka registracije na Bahamih ni treba zglasiti osebno. Kopije potnega ista v dokumentaciji ni.
Culmerjeva pa ne navaja primerov podjetij, ki bi naknadno podala izjavo, da oseba, navedena v registru, ni bila dejanski direktor podjetja. »Nisem še doživela preklica izjave o direktorstvu, ki bi imela učinek za nazaj,« pojasnjuje. Toda če podjetje informacije priskrbi prepozno, ga čakajo finančne kazni. To je Mint Holdings doletelo leta 2003, ko so morali doplačati 50 odstotkov letne pristojbine, ki sicer znaša 350 dolarjev. Iz evidenc v bahamskem poslovnem registru je razvidno, da so od tega leta pristojbino plačevali skrbno, nazadnje lani.
Pisarna Winterbothama je od poslovnega registra oddaljena 20 minut hoje, nasproti razvpitega hotela British Colonial Hilton Nassau. V avli zgradbe sklada s 26-letno tradicijo in poslovalnicami v Hongkongu, Urugvaju in na Bahamih visijo ponosno razobešene nagrade Deutsche Bank, na mizi pa leži več številk revije The Bahamas Investor z lesketajočimi platnicami. Toda dobrodošlica še zdaleč ni tako topla kot v poslovnem registru. Direktor, s katerim se srečamo v avli, nam ne zaupa ne svojega imena ne vizitke. Še manj pripravljen je odgovarjati na vprašanja. Vrata te pisarne so za javnost več kot očitno zaprta in ozračje postaja napeto. Oborožen policist, ki varuje sosednjo ameriško ambasado, nam ukaže, naj izbrišemo fotografije, ki smo jih posneli.
***
Projekt #PanamaPapers
Nastal je na podlagi notranjih podatkov panamske družbe za registracijo podjetij v davčnih oazah Mossack Fonsece, ki jih je od anonimnega vira pridobil nemški časnik Süddeutsche Zeitung, z uredništvi Dela in več kot 100 drugih medijskih partnerjev pa jih je delil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ). Pri tem je sodelovalo 376 novinarjev iz 76 držav.
