Zaključena je tretja faza razorožitve FARC-EP

Pripadniki FARC-EP so predali dobrih 7000 kosov orožja, naslednji korak na poti do miru je praznjenje orožarskih skladišč.

Objavljeno
27. junij 2017 12.38
TOPSHOT-COLOMBIA-FARC-COCA-ERADICATION-PILOT PLAN
Ka. M.
Ka. M.

Bogotá − Pripadniki oborožene revolucionarne armade FARC-EP so predali svoje orožje, poroča BBC. Razorožitev je potekala pod okriljem Združenih narodov, predali pa so nekaj več kot 7000 kosov orožja. Izpraznili so tudi 77 od 900 orožarskih skladišč, ki so raztresena po kolumbijskem podeželju.

Zaključena tretja faza razorožitve je ključna postavka mirovnega sporazuma, ki je bil med kolumbijskimi oblastmi in uporniško skupino sklenjen avgusta lani. Mirovni sporazum si sprizadeva za zaprtje poglavja kolumbijske državljanske vojne, ki je trajala več kot petdeset let in zahtevala najmanj 260.000 življenj, šest milijonov ljudi pa je bilo primoranih zapustiti svoje domove.

Naslednji korak na poti do miru je praznjenje preostalih skrivališč orožja skupine FARC-EP. Tuji opazovalci opozarjajo, da bi to lahko trajalo mesece, saj so skrivališča na težko dostopnih mestih kolumbijskega podeželja. Nekatera med njimi so obdana z minami, zato je dostop do njih še dodatno otežen. Pomembno pa je, da so skladišča izpraznjena čim prej, saj se Kolumbijci bojijo, da si utegnejo orožje prilastiti kriminalne tolpe ali pripadniki paravojaške uporabniške skupine ELN, ki oboroženega boja še ni opustila.

Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos in vodja FARC-EP Timoleon Jimenez, znan tudi kot Timošenko, se bosta predvidoma udeležila današnje simbolične slovesnosti ob zaključku tretje faze razorožitve, poroča Telesur. Slovesnost bo potekala v mestu Mesetas, ki je desetletja veljalo za utrdbo zdaj razoroženih revolucionarjev.

Kolumbijci so mirovni sporazum, ki je Santosu prinesel Nobelovo nagrado za mir, zavrnili na referendumu. Uveljavitvi dogovora med kolumbijskimi oblastmi in FARC-EP je nasprotovalo dobrih 50 odstotkov udeležencev referenduma oktobra lani, ti so namreč prepričani, da uporniki ne bodo ustrezno kaznovani. Mirovni sporazum namreč predvideva amnestijo za upornike, ki so v obdobju oboroženih konfliktov zagrešili manjše zločine, poroča Guardian. Tistim, ki bodo spoznani za krive hujših zločinov, kot so množični poboji, posilstva ali ugrabitve, pa bodo alternativne kazni dodeljevala specializirana sodišča.