Žarišča v Afriki: epidemija, ki ne prizanaša s smrtjo

Virus hemoragične mrzlice ebole, ki se je prvič pojavil leta 1976 na območju današnjega Južnega Sudana in Demokratične republike Kongo, je mednarodne zdravstvene organizacije postavil pred izziv, s kakršnem se še niso kosale.

Iz organizacije Zdravniki brez meja (Médecins Sans Frontières), ki bitko z virusom bije na prvi bojni črti na zahodu Afrike, so že junija sporočili, da je epidemija ušla izpod nadzora, štiri mesece pozneje je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) potrdila, da je tokratni izbruh ebole najresnejša zdravstvena kriza modernega časa.

Žarišča v Afriki

Epidemija je doslej najbolj prizadela tri zahodnoafriške države: Gvinejo, Sierro Leone in Liberijo. Virus, ki povzroča hemoragično mrzlico, je smrtonosni pohod začel decembra lani v majhni vasici na jugu Gvineje, nedaleč od tromeje omenjenih držav. Njegova prva žrtev je bila komaj dveletna deklica, v zadnjih desetih mesecih je prerani grob izkopal že več kot 4000 Afričanom.

Države na zahodu črne celine so širjenje smrtonosne bolezni poskušale zajeziti z zapiranjem meja, prepovedmi množičnega zbiranja in s podobnimi ukrepi, a zaman. Virus je kmalu prečkal meje in dosegel najgosteje poseljena območja. Na pomoč so priskočile mednarodne zdravstvene organizacije in na začetku poletja je že kazalo, da je izbruh pod nadzorom. A sledil je drugi, še bolj smrtonosen val, ki je najhuje prizadel Liberijo (samo v tej državi so doslej našteli več kot 4000 primerov okužbe, za več kot 2300 ljudi je bila usodna). Med najbolj izpostavljenimi virusu so zdravstveni delavci in prostovoljci, ki delajo v centrih za pomoč okuženim. V ZDA in Evropo so prve obolele pripeljali julija in avgusta.

Po Evropi se hitreje kot ebola širi strah

Bolnike z ebolo so doslej zdravili ali jih še vedno zdravijo v petih evropskih državah: Španiji, Nemčiji, Norveški, Franciji in Britaniji. Večina se jih je z virusom okužila med delom v Afriki. Na stari celini so zabeležili le en primer prenosa bolezni – zbolela je španska medicinska sestra, ki je skrbela za enega od bolnikov. Kljub zdravljenju so bitko z boleznijo izgubili trije ljudje: v Španiji misijonarja, v Nemčiji pa sudanski zdravnik, zaposlen pri Združenih narodih. Po Evropi se sicer hitreje kot bolezen širi strah. V četrtek so se zato v Bruslju sestali evropski zdravstveni ministri, ki so razpravljali o skupnem odzivu, nekatere države, med njimi Britanija in Francija, pa so se odločile ukrepati kar same in začele pregledovati potnike, ki vstopajo v državo.

ZDA: Svarila pred pretiranim odzivom

V ZDA so doslej zdravili pet Američanov, ki so se z ebolo okužili v Afriki, primer Liberijca Thomasa Erica Duncana, ki je v državo pripotoval okužen, nato pa zbolel in umrl, pa je sprožil val strahu. Ta se je še okrepil, ker sta se z virusom okužili tudi medicinski sestri, ki sta skrbeli zanj, ena od njiju pa je iz Dallasa odpotovala v Cleveland in se v začetku tedna vrnila, zato so v Teksasu in Ohiu zaprli več šol, ker so bili otroci, starši ali zaposleni v stiku ali na letalu z njo.

Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da gre za pretiran odziv, ki bo le še podžgal neutemeljen strah. Preplah primerjajo z zgodnjimi dnevi epidemije aidsa, ko so se ljudje bali kupovati sadje v trgovini, ker niso vedeli, kdo se ga je dotikal.