Zasedanje IMF: Kam je izginila obsodba protekcionizma

New York – Članice Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so se na pomladanskem srečanju v Washingtonu znova zavezale, da bodo poskušale izravnati mednarodna neravnovesja. V poročilu pa tokrat manjka sicer običajna zaveza boju proti protekcionizmu. Med pogledovanjem proti francoskim voliščem so se uklonili pritisku novega populizma iz ZDA.

Sredi prejšnjega tedna so še krožila opozorila, da protekcionistične politike, ki omejujejo trgovanje, lahko zadušijo krepitev gospodarske rasti po svetu. Toda Mednarodni monetarni in finančni odbor (IMFC), ki pripravlja ključne strateške usmeritve organizacije, je namesto tega v soboto zapisal le, da bodo članice »z ustreznimi politikami sodelovale« pri uravnovešanju velikih razlik pri trgovskih tokovih. Manjkalo ni niti običajno zagotovilo, da se bodo članice »vzdržale tekmovalnega razvrednotenja (svojih valut) ter ne bodo ciljale menjalnih tečajev za pridobivanje prednosti«. Predsednik mehiške centralne banke Agustin Carstens, ki predseduje IMFC, je na vprašanje, kam je izginila obsodba protekcionizma, dejal, da je to relativen in dvoumen pojem. »Ni države, ki nima ukrepov za zaščito trgovine,« je še poudaril in dodal, da so namesto razglabljanja o njegovem pomenu raje pripravili »bolj pozitivno, bolj konstruktivno ogrodje«.

Tega so gradili že prejšnji mesec v nemškem letovišču Baden Baden, ko je na srečanju dvajsetih ključnih držav IMF (G20) ameriški minister za trgovino Steven Mnuchin trdil, da zaveza boju proti protekcionizmu »ni več smotrna«. V Washingtonu je znova poudaril, da »bo naš trg odprt, če so odprti tudi trgi drugih«. Ob grožnji ameriških trgovinskih ovir in britanskem odhodu iz Evropske unije je v soboto, ko je nastajalo poročilo IMF, v zraku visela možnost, da se bosta na volitvah v Franciji v drugi krog uvrstila skrajna desničarka Marine Le Pen in skrajni levičar Jean-Luc Mélenchon, oba kritika Evropske unije. Direktorica IMF Christine Lagarde in nekdanja finančna ministrica Francije je tako dejala, da se bolj kot s finančnimi in gospodarskimi tveganji soočamo z geopolitičnimi. Izbruh populizma po svetu jo je napeljal, da je hkrati pozvala k »bolje porazdeljeni in vključevalni gospodarski rasti«.

IMF je v Washingtonu sicer za letos napovedal 3,5-odstotno rast svetovnega gospodarstva, precej bolje od lanskih 3,1 odstotka. Optimizem temelji predvsem na oceni o krepitvi razvitih držav, še posebej ZDA. Slednji naj bi pomagali visoka stopnja zaupanja potrošnikov in načrti Bele hiše o vlaganju v infrastrukturo. Rast naj bi se okrepila tudi v Veliki Britaniji, na Japonskem in v območju evra. Toda spomladanske napovedi mednarodnega denarnega sklada so pogosto bolj ugibanja. Od 1990 do 2007 so trinajstkrat podcenili mednarodno rast, predvsem na račun zadržanega ocenjevanja izjemno hitre rasti Kitajske. Po veliki finančni krizi morajo vsako leto napovedi popravljati navzdol. Lagardova je nedavno gospodarsko rast zadnjih šestih let označila za razočaranje, a verjame v zasuk navzgor, čeprav hkrati svari pred samopohabo najbolj razvitih, ki bi jo lahko povzročile nespametne politike, zlasti pri trgovanju. Maurice Obstfeld, glavni ekonomist IMF, je denimo proračunsko politiko Donalda Trumpa označil za »delo v nastajanju«.

Ni povsem jasno, kako bo gospodarski nacionalizem ameriškega predsednika vplival na svetovno gospodarstvo, ker se Trumpova stališča hitro spreminjajo. Tako je že opustil vrsto groženj iz kampanje, Kitajske ni označil za valutno manipulatorko, predlogi o spremembah trgovinskega sporazuma Nafta med Kanado, ZDA in Mehiko pa so veliko bolj mili, kot so napovedovali.

Vseeno je na zasedanju čutiti razlike med članicami. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je poudarjal »zavezanost k odprtemu mednarodnemu gospodarstvu, upiranje protekcionizmu ter ohranjanje mednarodnega gospodarskega in finančnega sodelovanja«. Dodal je, da obstaja potreba po boljšem sporočanju prednosti trgovanja in globalizacije. Toda na državo, ki je lani zabeležila rekordni trgovinski presežek, je iz ust Mnuchina priletela puščica, da »imajo tisti z velikimi zunanjimi presežki in zdravimi javnimi financami še posebno odgovornost, da prispevajo k bolj robustnemu mednarodnemu gospodarstvu«.

Slovenska srečanja

O morebitnih zaščitnih ukrepih velikih trgov je razmišljala tudi finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki je v Washingtonu vodila vladni del slovenske delegacije. Po njenih besedah bo »učinke morebitnih protekcionističnih ukrepov na gospodarsko rast možno oceniti šele, ko bodo znani konkretni ukrepi, zagotovo pa taki ukrepi bolj prizadenejo mala in odprta gospodarstva, kot je Slovenija«. Ob robu zasedanja je opravila pogovore s predstavniki IMF in skupine Svetovne banke ter jim predstavila razmere v Sloveniji, poudarila je nujnosti nadaljevanja strukturnih reform, kar »ne velja le za Slovenijo, ampak tudi za svet«.

Člani slovenske delegacije so se po poročanju ministrstva srečali tudi s predstavniki investicijskih bank, ki želijo vlagati v slovenski državni dolg. Ministrica jih je seznanila z veliko bolj pozitivnimi napovedmi o gospodarski rasti, kot jo z 2,5 odstotka napoveduje IMF (slovenski urad za makroekonomske analize in razvoj je letošnjo rast ocenil na 3,6-odstotno), saj naj bi poročilo marčevske misije IMF v Sloveniji, ki ga odbor izvršnih direktorjev mednarodnega denarnega sklada še ni prejel, z novimi podatki napoved dvignilo na 3 odstotke. Po besedah ministrice je bil odziv vlagateljev »zelo pozitiven, vsi prepoznavajo napredek, ki ga je dosegla Slovenija, tudi oni pa so poudarili pomen nadaljnjih strukturnih reform«.