Tiskane izdaje
Zaupno letno poročilo o razmerah v Vzhodnem Jeruzalemu (EU Heads of Missions Report on Jerusalem 2017) je rezultat - skupni imenovalec - opažanj diplomatskih predstavništev držav članic Evropske unije. Evropski diplomati, ki sicer sledijo zunanji politiki lastnih držav, te pa v odnosu do izraelsko-palestinskega vprašanja nikakor niso »enotne«, v poročilu z dejstvi izpodbijajo izjavo ameriškega podpredsednika Mika Pencea, ki je pred dnevi v knesetu (izraelski parlament) izjavil, da je bila ameriška odločitev o selitvi veleposlaništva le »priznanje realnosti«, in dodal, da so Združene države »izbrale dejstva pred fikcijo«.
Sistematično prisilno izseljevanje Palestincev
V poročilu so navedene ugotovitve evropskih diplomatov, da je življenje približno 320.000 Palestincev v Vzhodnem Jeruzalemu - 37 odstotkov prebivalcev mesta, katerega »končna usoda« je del klinično mrtvega bližnjevzhodnega mirovnega procesa, Trump pa jih v jeruzalemskem govoru ni niti omenil - zadnje leto še težje in slabše.
V zaupnem letnem poročilu so navedeni »poglabljajoči se in stopnjujoči se negativni trendi« v vzhodnem delu mesta, kjer izraelske oblasti že dolgo - v zadnjih letih pa bistveno bolj intenzivno - krčijo palestinski življenjski prostor in iz mesta, ki ga je Izrael okupiral med šestdnevno vojno leta 1967, sistematično izseljujejo palestinsko prebivalstvo. Med »poglabljajoče se in stopnjujoče se negativne trende« so v poročilu uvrščeni status Jeruzalema, omenjeno prisilno izseljevanje Palestincev, rast novih judovskih naselbin, politično, ekonomsko in družbeno izključevanje palestinskega prebivalstva, povečana polarizacija, omejitev dostopa v mesto, »separacijska« barikada, izzivi v šolstvu, zdravstvu in prometu ter infrastrukturni projekti, ki krepijo izraelski nadzor nad Vzhodnim Jeruzalemom. Izraelske oblasti v vzhodnem delu mesta onemogočajo delovanje palestinskih političnih institucij.
Novo pisanje zgodovine
V poročilu so omenjeni tudi »izzivi«, povezani s svetimi kraji - predvsem v starem delu mesta, ki je lani poleti doživelo »največjo krizo v zadnjih letih«. Izraelske varnostne sile so namreč poskusile preprečiti dostop palestinskim vernikom do Haram al Šarifa, kar je sprožilo množične demonstracije v Vzhodnem Jeruzalemu, največje v zadnjih desetih letih. Izraelsko oviranje palestinskih vernikov je s koračenjem izraelskih politikov blizu islamskih svetih mest sprožilo enotne nenasilne proteste, »ki jih je zaznamoval močen občutek solidarnosti«. V poročilu je navedena tudi domneva, da je predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu s posegi v starem mestnem jedru kršil dogovor, ki sta ga leta 2014 sklenila Jordanija in Izrael - dogovor je poslancem kneseta in vladnim ministrom prepovedal vstop na Tempeljski grič.
V 49-stranskem poročilu so navedeni tudi novi zakoni, ki jih je lani sprejel kneset (tudi tisti, ki so še v pripravi) in bistveno vplivajo na status in meje Jeruzalema ter že imajo ali bodo imeli »daljnosežen vpliv na možnost rešitve dveh držav, če bodo sprejeti«. Med temi zakoni je tudi tisti, ki bo s spreminjanjem mestnih meja tudi v vzhodnem delu Jeruzalema zagotovil judovsko večino. Po mnenju vodij diplomatskih misij EU v Izraelu so se lani opazno povečale tudi aktivnosti, povezane z judovskimi naselbinami - načrti za gradnjo 3000 novih stanovanjskih enot so rekordni. Sodeč po zaupnem poročilu evropskih diplomatov izraelske oblasti iz Jeruzalema ne preganjajo le Palestincev, temveč tudi zgodovino, saj z velikimi turističnimi projekti blizu starega dela mesta (Kedem, žičnica) spreminjajo krajino in »poskušajo ustvariti naracijo, ki temelji na kontinuirani judovski zgodovinski prisotnosti na tem območju na račun drugih religij in kultur«.
Priporočila evropski politiki
Vodje diplomatskih misij EU v Izraelu so v priporočilih evropskim politikom - ta sledijo analizi razmer na terenu - navedli, da morajo »vse mednarodne aktivnosti, ki so usmerjene v reševanje konflikta, vsebovati cilj, da je Jeruzalem prestolnica obeh držav, Izraela in Palestine«. To je mogoče razumeti kot evropski odgovor na Trumpovo selitev ameriškega veleposlaništva, hkrati pa tudi v kontekstu morebitnega priznanja palestinske državnosti, kar naj bi se letos zgodilo v najmanj petih državah članicah EU.
