Tiskane izdaje
Havana − Združene države Amerike in Kuba si bodo odslej še bližje − državi sta namreč včeraj sklenili dogovor o obnovi rednih potniških poletov.
Sporazum sta v havanskem hotelu Nacional na Kubi podpisala kubanski in ameriški minister za transport Adel Rodriguez in Anthony Foxx. Slednji je ob tem včerajšnji dan označil za zgodovinski v odnosih med Kubo in ZDA, Rodriguez pa je ocenil, da bo sporazum še poglobil odnose med državama, poroča agencija AFP.
Trenutno so vsi poleti med državama čarterski, že čez nekaj mesecev, predvidoma jeseni, pa naj bi med ZDA in Kubo letelo do 110 rednih potniških poletov na dan. Med temi bo približno 20 namenjenih v Havano, kjer bodo morale oblasti obnoviti in podvojiti kapacitete na tamkajšnjem letališču José Marti, preostali pa v druge kraje po državi, med njimi v Santa Claro, Matanzas, Matanzas, Cayo Coco in Santiago de Cuba.
Polete bodo vsaj na začetku izvajale le ameriške letalske družbe. Zanimanje so menda že izrazile družbe American Airlines, Delta, United Airlines in JetBlue.
Obnova rednih potniških linij med državama je doslej ena od najbolj oprijemljivih koristi procesa normalizacije odnosov med državama, ki sta ga decembra 2014, 54 let zatem, ko so se stiki med državama po kubanski revoluciji in na vrhuncu hladne vojne prekinili, začela ameriški predsednik Barack Obama in kubanski voditelj Raul Castro.
Državi sta si najprej izmenjali zapornike, Kuba pa je zatem iz zapora izpustila še vse politične oporečnike. Obama in Castro sta se nato aprila lani v Panami sestala na zgodovinskem srečanju − prvem srečanju ameriškega in kubanskega voditelja po letu 1958. Maja so ZDA poskrbele za nadaljnje izboljšanje odnosov − Kubo so namreč umaknile s seznama držav podpornic terorizma. Sredi julija so Združene države in Kuba v Washingtonu in Havani naposled znova odprle veleposlaništvi, mesec dni pozneje pa je Kubo prvič po sedmih desetletjih znova obiskal ameriški zunanji minister -−John Kerry je namreč nadzoroval dvig zastave nad znova odprtim ameriškim veleposlaništvom na otoku.
A številna vprašanja ostajajo še vedno odprta, med njimi spoštovanje človekovih pravic, zahteva za nadomestilo zaplenjenega ameriškega premoženja v Havani in nadomestilo za povzročeno gospodarsko škodo Kubi zaradi embarga. Ta je kljub prizadevanjem predsednika Obame po umiku še vedno v veljavi, saj temu ostro nasprotujejo predvsem republikanci v kongresu, pa tudi nekateri demokrati.
