ZDA in Kuba po pol stoletja normalizirata odnose

Za skupno mizo bodo danes v Havani sedli predstavniki ameriških in kubanskih oblasti.

Objavljeno
20. januar 2015 11.38
CUBA-SOCIETY-CASTRO
Mo. B., Delo.si
Mo. B., Delo.si

Havana − V glavnem kubanskem mestu se bodo danes začele ponovno tkati vezi, ki sta jih Washington in Havana pretrgala kmalu po kubanski revoluciji leta 1959. Cilj dvodnevnih pogovorov kubanske delegacije − pod vodstvom Josefine Vidal, odgovorne za odnose z ZDA, in ameriške delegacije, ki jo bo vodila pomočnica državnega sekretarja za zahodno poloblo Roberta Jacobson − bo po več desetletjih normalizirati odnose.

Prvi dan pogovorov se bodo osredotočili predvsem na kubanske imigrante, ki v pogostokrat neprimernih plovilih poskušajo doseči 145 kilometrov oddaljeno obalo Floride in pri tem v vodah, kjer mrgoli morskih psov, tvegajo svoje življenje. V četrtek pa bo na pogajalski mizi ponovna vzpostavitev diplomatskih odnosov in odprtje veleposlaništev.

»Poleg akreditacije naših diplomatov se veselimo kubanskega umika omejitve potovanj [za diplomate], ukinitve zgornje meje števila diplomatskega osebja, neoviranih pošiljk [za diplomatske misije] in prostega dostopa Kubancev do naše misije,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal neimenovani vir iz State Departmenta, pri tem pa posvaril pred prevelikimi pričakovanji.

AFP poroča, da večina Kubancev od otoplitve odnosov z veliko sosedo upa na boljše življenjske pogoje, javnomnenjske raziskave kažejo, da odpravo embarga podpirata tudi dve tretjini Američanov. A je odločitev ameriškega predsednika Baracka Obame kljub temu v kongresu naletela na kritike: republikanski senator Marco Rubio, ki ima kubanske korenine, vztraja, da ZDA od Castrovega režima ne morejo pričakovati veliko.

Na pogajalski mizi se bodo zvrstila številna vprašanja, med drugim tudi status ameriškega vojaškega oporišča v Guantanamu. Trd oreh bo tudi poplačilo kubanskim beguncem, ki so se zatekli v ZDA, njihovo premoženje pa so nacionalizirali. Na njihovem seznamu zahtev je za skupaj 1,8 milijarde dolarjev premoženja. Kubanske oblasti si bodo med pogajanji prizadevale tudi za umik s seznama držav, ki podpirajo terorizem. »To ni nepomembno, seznam jim prepričuje dostop do finančnih institucij,« je pojasnil Peter Schechter iz think tanka Atlantic Council.

ZDA so sicer že v petek delno odstranile sankcije proti Kubi, med drugim so omilile prepoved potovanj, ameriška podjetja bodo smela vlagati v zasebni sektor, Kubanci, ki živijo v ZDA, pa bodo smeli v domovino pošiljati višje vsote denarja. Ameriški trgovinski embargo kljub temu še vedno velja, umakne ga lahko zgolj kongres, ki pa je od vmesnih volitev v celoti v rokah republikanske stranke.