Tiskane izdaje
Havana, Washington − Kuba in Združene države Amerike so naredile nov korak na poti otoplitve odnosov − državi sta namreč sklenili dogovor o vnovičnem odprtju veleposlaništev v Havani in Washingtonu. Tako eno kot drugo državo v omenjenih glavnih mestih sicer vse od leta 1977 predstavlja zainteresirana sekcija, ki je uradno del švicarskega veleposlaništva.
Ameriški predsednik Barack Obama bo po pričakovanjih dogovor o vzpostavitvi uradnih diplomatskih odnosov med državama in odprtju veleposlaništev, kar velja za enega njegovih večjih zunanjepolitičnih dosežkov, predstavil še danes, poroča agencija AFP. Ameriško veleposlaništvo v Havani bodo predvidoma odprli še ta mesec, otvoritve pa naj bi se udeležil tudi ameriški zunanji minister John Kerry. Poleg tega so iz Bele hiše pred časom sporočili, da bo Kubo morda še pred koncem mandata obiskal tudi Obama.
Diplomatski odnosi med državama so bili zamrznjeni kar pet desetletij − ZDA so jih prekinile leta 1961 po kubanski revoluciji. Washington je nato desetletja poskušal strmoglaviti kubanski režim in izolirati otok, kar je na koncu dosegel s trgovinskim embargom, zaradi invazije v Prašičjem zalivu in kubanske raketne krize pa je takratna hladna vojna marsikdaj skorajda postala vroča, piše AP.
Obama in kubanski voditelj Raul Castro sta decembra sporočila presenetljivo novico o otoplitvi odnosov, kar je sledilo 18 mesecem tajnih pogajanj. Državi sta nato izmenjali zapornike, Kuba pa je pozneje iz zapora izpustila še vse domače politične zapornike. Državnika sta se nato aprila v Panami sestala na zgodovinskem srečanju − prvem srečanju ameriškega in kubanskega voditelja po letu 1958. Maja so ZDA poskrbele za nadaljnje izboljšanje odnosov − Kubo so namreč umaknile s seznama držav podpornic terorizma.
Čeprav odprtje veleposlaništev predstavlja pomemben mejnik, ostajajo številna vprašanja še vedno odprta, med njimi spoštovanje človekovih pravic, zahteva za nadomestilo zaplenjenega ameriškega premoženja v Havani in nadomestilo za povzročeno gospodarsko škodo Kubi zaradi embarga. Ta je kljub Obamovim prizadevanjem po umiku še vedno v veljavi, saj umiku ostro nasprotujejo predvsem republikanci v kongresu, pa tudi nekateri demokrati. Po drugi strani raziskave javnega mnenja kažejo, da večina Američanov podpira prizadevanja z izboljšanje odnosov s Kubo.
