Tiskane izdaje
Odnosi med Kubo in ZDA nikoli niso bili dobrososedski in prijateljski. Washington je imel Kubo vedno za svoje dvorišče. Prvič je vanjo posegel, ko je bila Kuba še španska kolonija. Fidel Castro, ki je z revolucijo spremenil zemljevid zahodne poloble, je preživel vlade desetih ameriških predsednikov.
1898: ZDA napovedo vojno Španiji, jo premagajo in razglasijo Kubo za svojo.
1902: Kuba razglasi neodvisnost, prvi predsednik je Tomas Estrada Palma. Z amandmajem Platt pa ZDA razglasi Kubo za svoj protektorat in si vzame pravico za poseganje v kubanske zadeve.
1906-09: Estrada odstopi, ZDA po vstaji Joséja Miguela Gómeza zasedejo Kubo.
1909: José Miguel Gómez prevzame oblast po volitvah pod ameriškim nadzorom, odstavijo ga zaradi korupcije.
1912: Ameriške sile se vrnejo na Kubo, češ da morajo zadušiti vstajo črncev.
1933: Narednik Fulgencio Batista strmoglavi Gerarda Machada.
1934: ZDA se odrečejo pravici do posegov na Kubi, popravijo sladkorno kvoto in Kubi dvignejo ceno sladkorja.
1953: Fidelu Castru spodleti poskus udara proti Batisti v Santiagu.
1956: Fidel Castro pristane na vzhodu otoka in zavzame položaje na gorovju Sierra Maestra. Z njim je tudi Ernesto »Che« Guevara.
Podoba Ernesta »Che« Guevare na obrobju Havane. Foto: Enrique de la Osa/Reuters Pictures
1958: ZDA ustavijo vojaško podporo Batisti.
1959: Castro prevzame oblast, Batista pobegne.
April 1959: Castro se v Washingtonu neuradno sreča z ameriškim podpredsednikom Richardom Nixonom.
1960: Kubanska vlada brez odškodnine nacionalizira vse ameriško imetje. ZDA prekinejo diplomatske stike, razglasijo trgovinski embargo.
1961: ZDA spodbudijo in podprejo spodleteli poskus napada na Kubo v Prašičjem zalivu. Castro se opre na Sovjetsko zvezo in razglasi komunizem. CIA nemudoma sproži serijo atentatov na Castra.
1962: Kubanska raketna kriza. Ker se boji ameriške invazije, Castro dovoli SZ postaviti jedrske rakete na otoku. ZDA odkrijejo raketne silose, začne se najhujša kriza med velikima silama. SZ rakete umakne, ko ZDA obljubijo umik svojih raket iz Turčije. Castro o pogajanjih ni bil obveščen, tega Moskvi ni nikoli odpustil.
Fidel Castro leta 1970. Foto: Prensa Latina/Reuters Pictures
1980: Množični beg nezadovoljnežev s Kube v ZDA. Okrog 125.000 Kubancev odpluje na Florido, ko jim to dovoli Castro. Med prebežnike režim doda tudi obsojene kriminalce in umobolne.
1990: Po propadu SZ Kuba ostane brez trdne podpore, začne se »posebno obdobje« pomanjkanja in lakote.
1993: ZDA ublažijo embargo, Kuba uvede blage reforme, za preživetje dovoli tudi razvoj turizma.
1994: Kuba in ZDA skleneta sporazum, po katerem ZDA letno sprejmejo po 20.000 Kubancev v zameno za zaustavitev neomejenega bega čez morje.
1998: ZDA dovolijo kubanskim prebežnikom pošiljati denar svojcem na Kubo.
2001: Američani obsodijo na visoke zaporne kazni pet kubanskih agentov, odkritih med prebežniki na Floridi. Kuba sproži mednarodno akcijo reševanja »junakov in domoljubov«. Novembra ZDA prvič po 40 letih na Kubo izvozijo hrano. Kuba je zaprosila za pomoč po orkanu Michelle.
2002: ZDA obtožijo Kubo, da razvija biološko orožje. Bivši ameriški predsednik Jimmy Carter obišče Kubo, med drugim tudi znanstvene centre.
2003: Predsednik George Bush napove nove ukrepe proti Kubi, med drugim zmanjša potovanja in zaostri medijsko kampanjo.
2006: Predsednik George Bush po novici o bolezni Fidela Castra zahteva od Kube demokratizacijo. Decembra Kubo obišče prva velika delegacija kongresa ZDA po letu 1959. Republikanski kongresnik Jeff Flake napove novo ero v odnosih.
2007: Raúl Castro prevzame vodenje države in napove, da bo se bo zavzel za izboljšanje odnosov z ZDA, vendar šele po ameriških volitvah 2008.
Raul Castro. Foto: AFP Photo/Juan Pablo
2008: Raúl Castro uradno postane predsednik Kube. ZDA zahtevajo volitve na Kubi in napovedo nadaljevanje embarga. Novembra je Barack Obama izvoljen za predsednika ZDA.
2009: Predsednik Obama prekliče omejitve za potovanja Kubancev iz ZDA na Kubo. Decembra je ameriški državljan Alan Gross na Kubi aretiran zaradi vohunjenja.
2010: Ameriško baletno gledališče obišče Kubo prvič po 50 letih.
2011: Obsojeni kubanski agent René González (eden izmed petih) je izpuščen iz ameriškega zapora. Decembra Alana Grossa obsodijo na Kubi na 15 let zapora. To znova zaostri odnose.
2013: ZDA in Kuba po pol stoletja obnovijo neposredne poštne storitve.
Foto: Franklin Reyes/AP Pictures
2014: Kuba izpusti Alana Grossa, ZDA pa tri zaprte agente, kubanske heroje. Konec leta razglasijo začetek otoplitve odnosov.
2015: V Panami se spomladi srečata Barack Obama in Raúl Castro, poleti so obnovljeni diplomatski stiki.
2016: Barack Obama pride v Havano kot prvi ameriški predsednik po letu 1928.
