Tiskane izdaje
Oznanilo ameriške vlade, da se ZDA umikajo iz Unesca, organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, ni veliko presenečenje, saj so bile ZDA že do zdaj zadržana članica zaradi po njeno protiizraelske naravnanosti agencije. Vlada predsednika Baracka Obame je že leta 2011 sklenila, da bodo ustavili izplačevanje 80 milijonov dolarjev vredne članarine v Unescu (22 odstotkov proračuna), potem ko so njene članice vanj sprejele Palestino. Zaradi tega so leta 2013 izgubile pravico do glasovanja na njeni generalni skupščini, prihod republikancev na oblast pa nikoli ni pomenil spravljivejšega odnosa do svetovne organizacije in njenih udov, prej nasprotno. Zunanji minister Rex Tillerson je menda že pred tedni obvestil francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da razmišljajo o odhodu.
V uradnem sporočilu zunanjega ministrstva so poleg domnevne protiizraelskosti navedli tudi skrb zaradi kopičenja ameriškega dolga do organizacije (ta bo do konca leta narasel na okoli 550 milijonov dolarjev) ter potrebo po »temeljiti reformi«. Umik naj bi skladno z Unescovimi pravili začel veljati konec leta 2018, ZDA pa bodo poskušale uveljaviti svoj vpliv v organizaciji, ki so jo po drugi svetovni vojni pomagale ustanoviti, kot opazovalke. Washington je že v času predsednika Baracka Obame kritiziral nekatere Unescove odločitve, v oči bode sklep iz leta 2012, da Sirije ne bodo izključili iz odbora za človekove pravice, kljub krvavemu zatrtju demonstracij v državi, ki so nato prerasle v še bolj krvavo državljansko vojno, v kateri se je razcvetela skrajna Islamska država.
Hebronski udarec
Po besedah sedanje ameriške veleposlanice Nikki Haley je sodu izbila dno odločitev, da bodo staro mestno jedro Hebrona na Zahodnem bregu, kjer po verovanju židov, muslimanov in kristjanov leži pečina patriarhov z grobnico preroka Abrahama, uvrstili na seznam svetovne dediščine kot palestinsko. »Ameriški državljani ne morejo več plačevati za politike, ki so sovražne do naših vrednot ter se norčujejo iz pravice in zdrave pameti,« je dejala Nikki Haley ter dodala, da je politika Unesca »kronična sramota«. Ameriški odločitvi se je nemudoma pridružil Izrael, njihov predsednik vlade Benjamin Netanjahu je označil korak za »pogumen in moralen«, po njegovih besedah je Unesco postal »gledališče absurda, saj namesto da bi ohranjal zgodovino, to izkrivlja«.
Direktorica Unesca Irina Bokova (lani se je tako kot slovenski kandidat Danilo Türk potegovala za mesto generalnega sekretarja ZN) je v dolgem odzivu izrazila »globoko obžalovanje«, zlasti v času, ko boj proti nasilnim skrajnostim zahteva povečano vlaganje v izobraževanje in medkulturni dialog. »To je izguba za Unesco, izguba za družino Združenih narodov, izguba za multilateralizem,« je dejala in poudarila, da Američani delijo cilje organizacije in da je njihova »vsestranskost ključna za Unescovo poslanstvo«. Ni pozabila dodati, da je začetek Unescove ustave - »Ker se vojne rojevajo v umih ljudi, je v umih ljudi treba zasnovati obrambo miru.« - sestavil ameriški pesnik in diplomat Archibald MacLeish.
Trump sledi Reaganu
To ni prvi ameriški umik iz Unesca, prvič so to naredili leta 1984 pod vodstvom predsednika Ronalda Reagana. Na vrhuncu hladne vojne so bile razlog domnevna prevelika naklonjenost Sovjetski zvezi in obtožbe o korupciji. Do leta 2002, ko je George Bush mlajši spet vključil ZDA v Unesco, sta Sovjetska zveza in komunistična ideologija razpadli, Bush mlajši pa je menil, da so uredili največje težave, ter dejal, da bo »Amerika polnopravno sodelovala pri poslanstvu napredka človekovih pravic, strpnosti in učenja«. Toda vpliv arabskih članic v Unescu, kjer ne obstaja pravica do veta, je sprožil naraščanje nove ideološke ločnice, ZDA pa vztrajajo na strani svoje najtesnejše zaveznice.
Čeprav odločitev ni nepričakovana, kljub temu pomeni precejšnjo zaostritev Washingtona do Združenih narodov. »To je nov primer globoke protislovnosti Trumpove vlade in njenih skrbi nad strukturiranostjo in delovanjem Združenih narodov. Hkrati kaže na njeno odločenost, da se razloči od prejšnjih vlad,« je dejal Aaron David Miller, nekdanji ameriški bližnjevzhodni pogajalec ter svetovalec demokratskih in republikanskih vlad. Eden od zaščitnih znakov Trumpove administracije je tako tudi poudarjena zaščita interesov Izraela.
