Tiskane izdaje
New York – ZDA si očitno želijo pospešiti majanje Putinove imperialistične Rusije, saj je Bela hiša napovedala sprejem zakona, ki uvaja nove sankcije proti energetskemu, obrambnemu in finančnemu sektorju države. Hkrati naj bi Ukrajini v naslednjih treh letih poslali 350 milijonov dolarjev vojaške pomoči.
Napoved novih ukrepov prihaja v času, ko poskušata ruska centralna banka in finančno ministrstvo s skrajnimi napori ustaviti strmo padanje vrednosti rublja. Še vedno se znižuje tudi cena nafte, na kateri temelji celotno rusko gospodarstvo in finančno zdravje države. »Če bi vodil svet ekonomskih svetovalcev ruskega predsednika Vladimirja Putina, bi bil izjemno zaskrbljen,« je napovedal Jason Furman, ki vodi ekonomski svet ameriškega predsednika Baracka Obame.
Ameriški senat je v soboto potrdil zakon o podpori ukrajinski svobodi, ki sta ga demokratski senator Robert Menendez in njegov republikanski kolega Bob Corker predstavila septembra med obiskom ukrajinskega predsednika Petra Porošenka. Z njim predsedniku naročajo in omogočajo uvedbo vrste sankcij in posebej omenjajo državno podjetje Rosoboronexport, ki upravlja rusko trgovino z orožjem. Hkrati so podprli obrambno pomoč Ukrajini, ki naj bi obsegala vojaško opremo od protioklepnega orožja do izvidniških brezpilotnih letal ter urjenje vojaških enot »za ponovno vzpostavitev suverenosti in ozemeljske celovitosti«.
Tarča je tudi ruski energetski velikan Gazprom, saj lahko predsednik Obama ameriškim podjetjem in državljanom prepove nakup njegovih delnic in zadolžnic. Hkrati lahko uvede dodatne ukrepe, če bo Gazprom ukinil dobavo plina članicam Nata ali Ukrajini, Moldaviji in Gruziji. Bela hiša lahko uvede sankcije proti vsem tujim finančnim ustanovam, ki so vpletene v poslovanje z ruskim energetskim in obrambnim sektorjem ali omogočajo večje prenose denarja ruskim posameznikom in organizacijam, za katere že veljajo sankcije.
Od sprejetja zakona se je v Washingtonu stopnjeval pritisk na Belo hišo, naj ga potrdi. »V imenu spodnjega doma pozivam predsednika Obamo, naj podpiše zakon, ki sta ga podprli obe stranki,« je v ponedeljek sporočil predsednik poslanske zbornice John Boehner. Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je v torek napovedal, da naj bi Obama še ta teden uslišal želje kongresa, zakon pa bo po njegovih besedah »izostril možnosti, ki so na voljo predsedniku«. Hkrati je bilo mogoče neuradno slišati, da Obama ne namerava izrabiti možnosti za oskrbo Ukrajine z vojaško opremo.
Zaskrbljena Evropa
V Evropi so zaskrbljeni, da bodo enostranske poteze ZDA spodkopale enotnost Zahoda proti Moskvi, saj sta zadnje mesece Bruselj in Washington v tandemu nastopala proti agresiji Kremlja. Članice EU so bile že do zdaj precej vsaksebi glede politike do Rusije, saj imajo nekatere zelo tesne gospodarske vezi z vzhodom in so prepričane, da so dosegle zgornjo mejo pri uvajanju sankcij. Diplomati so poskušali ohraniti nekaj enotnosti z napovedjo, da ZDA in EU pripravljata skupni paket prepovedi trgovanja in finančnega vlaganja v Krim, ki ga je Kremelj iztrgal Ukrajini in pripojil Rusiji.
Bela hiša ne mara sankcij, ki jih uvaja kongres, saj je za njihovo odpravo potrebno soglasje poslancev in senatorjev. Obama je namreč Putinu večkrat zagotovil, da bodo ZDA odpravile ukrepe proti Moskvi, ko se bo ta nehala vmešavati v razmere v Ukrajini, to obljubo pa bo težje izpolniti ob kongresnih sankcijah. Po drugi strani dodatni pritiski niso zagotovilo za spremembe agresivne politike Kremlja. Vendar pa Matthew Rojansky iz raziskovalnega središča za mednarodno politiko Wilson meni, da bi morebitne težave ruske vlade pri zagotavljanju hrane in gretja lahko sprožile politično krizo v Rusiji in zamajale tla pod Putinovimi nogami.
