ZDA: Pjongjang prosjači za vojno

Severnokorejska jedrska kriza se je včeraj preselila v Združene narode, kjer so na izrednem zasedanju varnostnega sveta ZDA opozorile, da leta ukrepov režima v Pjongjangu niso odvrnila od razvoja jedrskega orožja. Po mnenju oblasti v Washingtonu je čas za »najmočnejše mogoče ukrepe«.

Ameriška veleposlanica v Združenih narodih (ZN) Nikki Haley je naštela vse dosedanje odzive svetovne organizacije na severnokorejsko kršenje sporazumov – zadnji niz strogih ukrepov so sprejeli pred manj kot mesecem dni – in opozorila, da sankcije in pogajanja severnokorejskega režima nikoli niso odvrnila od razvoja novega orožja. Nedeljski preizkus termonuklearne bombe, ki naj bi bila dovolj majhna, da jo je mogoče namestiti na medcelinsko raketo, je označila z izjavo, da »Severna Koreja prosi za vojno«. Po njenih besedah si »ZDA nikoli ne želijo vojne, ne želijo si je niti zdaj, toda naša potrpežljivost ima meje«. Morda bo preizkušena že v soboto, ko naj bi po nekaterih ugibanjih Pjongjang izstrelil novo medcelinsko raketo.

Haleyjeva je zagotovila, da bo Washington vedno branil svoje zaveznice, vsako državo, ki trguje s Severno Korejo, pa bodo obravnavali kot »pomoč nevarnim in nepremišljenim jedrskim namenom«. Zavrnila je pozive, naj v zameno za ustavitev oboroževalnega programa Severne Koreje ponudijo ustavitev skupnih vojaških vaj, saj v času, »ko ima neiskreni režim jedrsko orožje in medcelinske rakete usmerjene vate, ne zmanjšuješ svoje zaščite«. Od ameriške delegacije v ZN se je izvedelo, da naj bi še ta teden predlagali novo resolucijo (Haleyjeva je omenjala »najmočnejše mogoče ukrepe«), o kateri naj bi varnostni svet glasoval na začetku prihodnjega tedna. ZDA so že na začetku poletja predlagale omejitve zračnega in pomorskega prometa ter uvoza nafte.

Vojaška zagata

Amerika nadaljuje stopnjevanje vse ostrejših besed, Haleyjeva je nekoliko blažje izrazila nedeljsko spletno sporočilo Donalda Trumpa, da »premišljujejo, skupaj z drugimi možnostmi, o ustavitvi trgovine s katero koli državo, ki posluje s Severno Korejo«. Minister za obrambo Jim Mattis pa je opozoril, da »bo vsaka grožnja Združenim državam, njenim ozemljem, vključno z Guamom, ali našim zaveznicam sprejeta z mogočnim vojaškim odzivom«. Hkrati je poudaril, da cilj ni »popolno uničenje države«, toda po njegovih besedah imajo veliko možnosti, da to naredijo. Izjava ni omenjala preventivne vojne, o kateri je prejšnji mesec govoril svetovalec za nacionalno varnost H. R. McMaster, zdelo se je, da minister razmišlja o preventivnih napadih, ki bi jih naročili, če bi se zdelo, da državi grozi napad.

Po poročanju ameriških medijev je Pentagon proučil več možnih usmerjenih napadov na severnokorejske jedrske zmogljivosti in raketna izstrelišča. Toda predsedniku niso mogli zagotoviti, da bi s hitrim posredovanjem lahko vse uničili, neučinkoviti so bili tudi spletni napadi, ki jih je ukazal prejšnji predsednik Barack Obama. Tako se uresničuje prerokba do pred kratkim stratega Bele hiše Steva Bannona, ki je ob odhodu napovedal, da ne obstaja vojaška rešitev za severnokorejski problem. »Dokler nekdo ne pokaže, da v prve pol ure spopadov samo z uporabo konvencionalnega orožja ne bo umrlo deset milijonov ljudi v Seulu, ne obstaja vojaška rešitev, imajo nas v pesti,« je nekoč vplivni svetovalec ocenil položaj, ko ima Severna Koreja proti južnokorejski prestolnici uperjenih okoli 21.500 kosov topniškega orožja, proti kateremu ni obrambe.

Trumpovo rožljanje

To je nasprotno od groženj njegovega šefa, Trump je začel »z ognjem in gnevom«, nadaljeval pa z besedama »napeti in nabiti«. Toda v ZDA se krepijo kritike, da takšno rožljanje z besedami spodkopava kredibilnost in tehtnost predsednika države. Tudi nedeljsko razmišljanje o trgovinskih blokadah sodi med takšna izzivanja, saj bi prekinitev gospodarskih odnosov s Kitajsko kot glavnim partnerjem Pjongjanga povzročilo takšne težave v ZDA, da predsednikovi svetovalci v nedeljo sploh niso želeli javno razpravljati o morebitnih posledicah. Tudi zahtevanje ostrih sankcij se bo ustavilo ob Kitajskem diplomatskem zidu, ki ne bo dopustil ničesar, kar bi ogrozilo stabilnost režima severno od 38. vzporednika na Korejskem polotoku.

Kitajska in Rusija sta včeraj pozivali k pogajanjem, osrednje gibalo živahnega diplomatskega delovanja je bil južnokorejski predsednik Mun Dže In, ki je po telefonu govoril z več svetovnimi voditelji, na čelu z ameriškim predsednikom. S Trumpom sta imela gotovo zanimiv pogovor, saj je ta konec tedna Seul posredno okrivil za krizo, ker razmišljajo o politiki popuščanja, hkrati pa sredi zaostrenih razmer kljub drugačnim nasvetom svojih svetovalcev glasno razmišlja o prekinitvi prostotrgovinskega sporazuma med ZDA in Južno Korejo.

Nekateri ameriški analitiki tako ugotavljajo, da je severnokorejska kriza postala enačba z dvema neznankama: v Pjongjangu sedi nepredvidljivi Kim Džong Un, ameriški vrhovni poveljnik je nepremišljeni Trump. Nekdanji prvi obveščevalec ZDA general Michael Hayden celo meni, da je Severna Koreja na jasno začrtani poti, najbolj nepredvidljivi člen dogajanja je postala Bela hiša z vse bolj tveganim delovanjem.