Trump uvedel carine na jeklo in aluminij

Višje carine ne bodo veljale le za jeklo in aluminij iz Kanade in Mehike, je povedal ameriški predsednik Donald Trump.
Objavljeno
08. marec 2018 23.02
CHINA-POLITICS-TRADE
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York - Ameriški predsednik je danes uresničil sporne napovedi in uvedel 25-odstotno carino na uvoz jekla ter desetodstotno na uvoz aluminija. Veljati naj bi začeli čez 15 dni, izvzeti pa naj bi bili Mehika in Kanada. O izjemah se bodo menda lahko pogajale tudi varnostne in trgovinske partnerice ZDA.

Donald Trump je obema severnoameriškima sosedoma hkrati zažugal, da bo njun položaj odvisen od pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu Nafta, ki ga ZDA želijo preoblikovati v svojo korist. Podobno naj bi bil tudi položaj drugih prijateljskih držav odvisen od tega, ali bodo privolile v ameriške zahteve, med katerimi je Trump danes omenjal tudi »vojaško področje«. Medtem ko so se navzoči delavci v Washingtonu predsedniku zahvaljevali za dajatve, o katerih upajo, da bodo prinesle ameriški industrijski razcvet, so bili prvi odzivi iz vsega sveta negativni, borzni trgi pa so se obarvali v rdeče.

V Bruslju so še pred razgrnitvijo ukrepov prehiteli z opozorilom, da ne bodo privolili v morebitne izjeme za posamezne države, saj bi, denimo, izvzetje Velike Britanije razumeli kot izvzetje celotne Evropske unije. Že pred tem je evropska komisija napovedala morebitne zaščitne protiukrepe, s katerimi bi ublažili izgube ter uvedli dodatne dajatve na nekatere ameriške proizvode.

Odgovor iz Čila

Medtem je enajst držav v Santiagu de Chile podpisalo nekoliko okleščeno različico tihomorskega prostotrgovinskega sporazuma, ki so ga zasnovale ZDA, po prihodu Trumpa in njegove nacionalistične politike Najprej Amerika pa so se umaknile iz pogajanj o njem. Dogovor povezuje okoli 500 milijonov ljudi iz Avstralije, Bruneja, Čila, Japonske, Kanade, Mehike, Nove Zelandije, Peruja, Singapurja in Vietnama, skupaj predstavljajo okoli 13,5 odstotka svetovnega gospodarstva. Sporazum naj bi bil protiutež rastoči moči Kitajske, sedaj postaja protiutež tudi sedanji vladi v Washingtonu.

Podpisnice niso samo znižale uvodnih dajatev, pač pa uveljavile strožja in enaka pravila za vse na področju pravic delavcev in zaščite okolja. Dosežen sporazum (s kratico CPTPP) ni bistveno drugačen od prvotnega TPP, največja sprememba je umik pravil o strožjem uveljavljanju patentnih pravic, ki jih je zahteval Washington. Veljati bo začel 60 dni po tem, ko ga bo ratificiralo šest od enajstih podpisnic.