Tiskane izdaje
Spopadi na vzhodu Ukrajine so potihnili, a so v Washingtonu navkljub premirju že sprejeli odločitev, da bodo v Ukrajino poslali majhne drone in oklepna vozila Humvee, v Latvijo pa je že prispelo 120 ameriških tankov. Z veliko gotovostjo je mogoče napovedati, da se bodo napetosti med vzhodom in zahodom spomladi le še zaostrile. Vse kaže tudi, da uradni Kijev že načrtuje novo ofenzivo na separatistični vzhod države.
V ozadju drugega mirovnega sporazuma iz Minska, ki sta ga nemška in francoska diplomacija dosegli v strahu pred ameriškimi pošiljkami orožja Ukrajini, je slišati vse glasnejše ameriško rožljanje z orožjem. Ameriški podpredsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru ukrajinskega predsednika Petra Porošenka že obvestil o novi pomoči Ukrajini v vrednosti 75 milijonov dolarjev, ki bo med drugim vključevala majhne drone ter oklepna vozila Humvee. Kot je znano je njegov sin Hunter Bider eden od novih direktorjev upravnega odbora največjega ukrajinskega zasebnega proizvajalca plina Burisma Holding.
Da ameriška administracija razmišlja o »dodatnih pošiljkah orožja Ukrajini« je izjavil tudi pomočnik namestnika ameriškega državnega sekretarja Brian McKeonu. Ali njegova napoved pomeni, da so Američani že pred tem Ukrajino oskrbovali z orožjem?
»Lahko potrdim, da je Rusija poslala nove pošiljke orožja Ukrajini,« je ameriško odločitev opravičevala namestnica ameriškega državnega sekretarja Victoria Nuland, za kar pa ni ponudila dokaza, če seveda izvzamemo njeno trditev, »da lahko takšne stvari vedno izjavijo z gotovostjo.«
Le dan pred tem so Združene države Amerike v Latvijo dostavile 120 oklepnih enot, med njimi tanke Abrams, o čemer obstajajo številni posnetki. »Prisotnost naših zaveznikov v Latviji je dokaz solidarnosti in varnosti v regiji,« je poudaril latvijski obrambni minister Reymond Vejonis. »Za svobodo se je treba boriti, svobodo je treba braniti,« je ameriški general John O'Conner poudaril, da bodo v Evropi ostali tako dolgo, koliko bo potrebno za »ustavitev ruske agresije«.
Ameriški tanki in pehota
Na evropska tla je prispelo skupaj 750 ameriških oklepnih vozil, ki bodo v Baltskih državah in na Poljskem nameščena za čas trajanja vojaške vaje zveze Nato v Črnem morju ter v Baltskih državah, potem pa jih bodo pospravili v skladišča v evropskih državah, s katerimi se o tem še pogajajo.
Zaradi trimesečnih vojaških vaj so Združene države Amerike v Evropo napotile tudi 3 tisoč vojakov tretje pehotne divizije. V Litvi so že obudili sistem naborniške vojsko, saj je grožnja njihovi varnosti »zelo resnična« kot je za BBC izjavila litovska predsednica Dalia Grybauskaite. Svoje bojazni je podkrepila s trditvami o čedalje večji ruski vojaški prisotnosti v Črnem morju ter ruski enklavi Kaliningrad.
Po mnenju upokojenega general-majorja ameriške vojske, zdaj pa vojaškega analitika Fox Newsa Roberta Scalesa »bodo imele Združene države Amerike vlogo v Ukrajini šele takrat, ko bodo začele ubijati Ruse. Ubijati toliko Rusov, da niti Putinovi mediji ne bodo mogli več skrivati, da se Rusi domov vračajo v krstah.«
Ruski protiukrepi
Na ruskem zunanjem ministrstvu so vojaške vaje označili za provokacijo, na katero so se odzvali s svojimi vojaškimi vajami v Stavropolu na jugu Rusije ob meji z Ukrajino, separatistični pokrajini Abhaziji ter polotoku Krim, ki je pred enim letom postal del Rusije.
Na kopičenje orožja zveze Nato na svojih mejah se je Rusija odzvala tudi z odločitvijo o izstopu iz Sporazuma o konvencionalni oborožitvi v Evropi (CFE), ki je bil med članicami varšavske zveze in Nata podpisan leta 1990 in omejuje obseg konvencionalnega orožja in enot in je bil podlaga za nadzor nad ruskimi vojaškimi zmogljivostmi. Rusija je sicer že leta 2007 razglasila moratorij na sporazum.
Rusija je poleg tega namignila, da utegne na Krimu namestiti jedrsko orožje. »Ne vem, ali je tam trenutno jedrsko orožje, zaenkrat tudi nimamo takšnih načrtov, vendar je teoretično to mogoče, saj gre za ozemlje Ruske federacije,« je sporočil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Mihail Uljanov.
Po mnenju Alekseja Arbatova, direktorja Centra za mednarodno varnost pri Inštitutu za svetovno gospodarstvo in mednarodne odnose gre za izjave, s katero želi Rusija zgolj poudariti, da je Krim ruski in nič več. Nekaj ameriških kongresnikov je sicer že lansko jesen od ameriškega predsednika Baracka Obame zahtevalo, naj z Rusijo zaradi nameščanje nosilcev taktičnega jedrskega orožja na Krimu, prekine vsakršno sodelovanje.
Nulandova prihaja v Slovenijo
Uradni Washington je razširil seznam sankcij, na katerem je pristalo osem ukrajinskih separatistov, ter ruska banka in organizacija Evrazijske mladine, na evropske države, ki nasprotujejo sankcijam, pa vršijo pritisk. »Z Madžarsko, Grčijo in Ciprom se pogovarjamo na bilateralni ravni, v naslednjih dneh in tednih pa se bom odpravila na obisk v nekatere od teh držav,« je Nulandova napovedala v senatu. Prihodnji teden Nulandova prihaja v Slovenijo. Ali to pomeni, da je tudi Slovenija med državami, ki nasprotujejo sankcijam proti Rusiji?
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je evropske uradnike obtožil, da podžigajo konfrontacijo med Rusijo in Evropsko unijo in zavlačujejo s političnimi pogoji premirja na vzhodu Ukrajine. Izpostavil je predsednika evropske komisije in nekdanjega poljskega premierja Donalda Tuska, ki je med nedavnim obiaskom v Washingtonu izjavil, »da bi EU in ZDA v primeru večje enotnosti lahko naredili konec agresivni politiki Rusije do njenih sosed«, kar je Lavrov razumel kot »opravičevanje Obami ker EU ni tako odločna v ukrepih proti Rusiji kot ZDA.«
