Tiskane izdaje
Pariz − Leto dni po uradnem izbruhu najhujše epidemije ebole doslej, zaradi katere je umrlo že več kot 10.200 ljudi, je humanitarna organizacija Zdravniki brez meja (MSF) v poročilu ostro obsodila počasen odziv mednarodne skupnosti in opozorila, da je smrtonosni epidemiji botrovala »globalna koalicija neukrepanja«.
Odkar so marca lani na Zahodu Afrike potrdili izbruh epidemije ebole, se je s smrtonosno boleznijo okužilo približno 25.000 ljudi, do sredine marca letos pa so zabeležili 10.251 smrtnih žrtev. Večino so našteli v treh najhuje prizadetih državah na zahodu Afrike − v Liberiji, Sierri Leone in Gvineji.
Žrtve ebole po državah
Zdravniki brez meja so v poročilu zapisali, da so vlade prizadetih držav in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki deluje pod okriljem Združenih narodov, njena naloga pa je voditi odziv v tovrstnih primerih, saj poseduje ustrezno znanje in sredstva, ignorirali prve klice na pomoč. MSF so dodali, da je bilo zaradi počasnega in neustreznega odziva WHO izgubljenega veliko časa in življenj.
»Kot se spomnim, smo poudarjali, da imamo priložnost ustaviti epidemijo v Liberiji, če bi nam nemudoma poslali pomoč. Bilo je še na začetku izbruha in imeli smo dovolj časa. Klic na pomoč so slišali, a niso ukrepali,« je po navedbah katarske mreže Al Džazira dejala koordinatorka za izredne razmere pri Zdravnikih brez meja Marie-Christine Ferir.
WHO regionalnega centra za koordinacijo odziva na bolezen ni ustanovila do julija, ko je udaril že drugi val epidemije. Še posebej v prvih mesecih širjenja bolezni je tako levji delež bremena padel na rame Zdravnikov brez meja, ki pa so imeli tedaj na voljo le 40 članov osebja, usposobljenega za odziv na ebolo. »Nismo mogli biti prisotni povsod naenkrat, niti ni bila naša naloga, da se sami odzovemo na krizo,« je dejal direktor operacij pri MSF Brice de le Vingne, čeprav pri organizaciji priznavajo, da bi morali v začetnih dneh krize uporabiti tudi več svojih sredstev.
Šele ko sta za ebolo zbolela ameriški zdravnik in španska medicinska sestra, je svet postal pozoren na grožnjo, so ocenili Zdravniki brez meja.
WHO se na poročilo še ni odzvala, vodja misije za odziv na ebolo pri ZN Ismail Ould Cheikh Ahmed pa je za britansko mrežo BBC priznal, da so ZN na začetku izbruha naredili nekaj napak in se včasih pri dajanju nasvetov vedli arogantno, a dodal, da so se iz svojih napak marsikaj naučili.
Čeprav število primerov okužb s smrtonosnim virusom po navedbah BBC še naprej upada, Zdravniki brez meja opozarjajo, da izbruha še ni kanec. Število primerov namreč vse od januarja ni vidneje upadlo, v Liberiji pa so v petek po dveh tednih znova zabeležili nov primer bolezni. V Gvineji po drugi strani po upadu števila primerov na začetku leta ti znova naraščajo, v Sierri Leone pa je za ebolo zbolelo nekaj ljudi, ki pred tem niso bili zabeleženi na seznamu tistih, ki so prišli v stik z boleznijo, kar po navedbah BBC pomeni, da verigam stikov ne sledijo dovolj uspešno. Dokler v treh najhuje prizadetih državah na Zahodu Afrike ne mine šest tednov, ko v njih ne bodo zabeležili niti enega primera bolezni, izbruha uradno še ne bo konec.
