Tiskane izdaje
New York - Sporočilo Stephena O'Briena, podsekretarja za humanitarne zadeve pri Združenih narodih, ne pušča dvomov. Svet se sooča z eno največjih humanitarnih kriz in brez skupnih prizadevanj milijonom grozi smrt zaradi lakote. Bela hiša Donalda Trumpa ne sliši opozoril, njen cilj je menda za polovico zmanjšati ameriški prispevek za svetovno organizacijo.
O'Brien vodi urad Združenih narodov (ZN) za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) in po njegovih besedah je več kot 20 milijonov ljudi v štirih državah Afrike in Bližnjega vzhoda zaradi lakote na robu smrti. »Smo na kritični točki, brez pomoči sveta bodo umrli od lakote,« je že prejšnji petek opozoril varnostni svet. Po njegovih besedah se soočamo z največjo krizo v zgodovini Združenih narodov, organizacija pa do julija potrebuje 4,4 milijarde dolarjev za boj proti lakoti v Jemnu, Južnem Sudanu, Somaliji in severovzhodni Nigeriji.
Spopadi in lakota
Vse države imajo skupen vzrok tragedije, divjanje oboroženih spopadov. »To pomeni, da lahko vsi, mi, vi, preprečimo in končamo bridkost in trpljenje ... Vse se da preprečiti. Lahko ustavimo krizo, preprečimo lakoto, preprečimo grozečo humanitarno katastrofo,« je podsekretar prepričeval veleposlanike držav, ki sedijo varnostnem svetu. V Jemnu divja državljanska vojna med hutijskim uporniškim gibanjem in vladnimi silami, ki jo s krvavimi letalskimi napadi podpira koalicija sunitskih zalivskih držav na čelu s Saudsko Arabijo. V ozadju so Iran, ki podpira zeidijsko sekto šiitske ločine islama, ter ZDA, ki pomagajo svoji dolgoletni zaveznici Saudski Arabiji.
V ospredju je trpljenje prebivalcev Jemna, poleg bomb jih pesti izbruh kolere. Od januarja se je število ljudi, ki ne vedo, kdaj bodo dobili naslednji obrok, povečalo za 3 milijone. Podobno je v Somaliji. Država je desetletja potopljena v kaos nenehnih spopadov, že nekaj let jih spodbuja skrajna islamska milica Al Šabab. Zaradi čedalje hujše suše je ogroženih več kot 6 milijonov ljudi, kar je več kot polovica prebivalcev. V začetku meseca je v dveh dneh v pokrajini Baj umrlo 110 ljudi. Tako Jemen kot Somalija sta redni prizorišči napadov ameriških brezpilotnih letal.
Zaradi državljanske vojne v Južnem Sudanu v mladi državi kronično primanjkuje hrane. V dveh najhuje prizadetih pokrajinah zaradi lakote vsak dan umreta najmanj dva na 10.000 prebivalcev. Po besedah O'Briena so »lakoto povzročili ljudje, udeleženci konflikta so krivi zanjo - tako kot so krivi tisti, ki ne posredujejo, da bi končali nasilje«. V Nigeriji divja skrajna islamistična skupina Boko Haram, na severovzhodu države je več kot 2 milijona ljudi zapustilo dom, 120.000 jih trpi lakoto, otroci, mlajši od pet let, naj bi množično umirali.
Grozeči kaos
Ko vrh Združenih narodov poziva k pomoči, vrh Združenih držav po poročanju časnika Foreign Policy načrtuje, kako bi za polovico zmanjšali prispevek svetovni organizaciji. Najbogatejša država na svetu plačuje dobro petino od 2,5 milijarde dolarjev vrednega proračuna ZN, skupaj s podporo mirovnim operacijam in drugim programom pa vsako leto prispeva okoli 10 milijard dolarjev. Toda predsednik Donald Trump išče prihranke, da bi lahko znižal davke in odebelil daleč največji vojaški proračun še za 54 milijard dolarjev. Pas naj bi zategnili na zunanjem ministrstvu, poleg ZN naj bi za dobro tretjino znižali sredstva ameriški agenciji za mednarodni razvoj (USAID) in drugim programom za pomoč v tujini.
Ameriški diplomati naj bi prejšnji teden na srečanju s ključnimi članicami ZN opozorili, da pričakujejo »precejšen pritisk« na ameriško financiranje proračuna ZN, pri čemer naj bi zapiranje finančne pipice najbolj občutili mirovne operacije, sklad za otroke (Unicef) ter sklad za razvoj (UNDP). Nejasni naj bi bili prihodnji prispevki za svetovni program za hrano (WFP) ter za urad za begunce (UNCHR), saj se financirata iz drugih proračunskih postavk kot prej našteti. A tudi »samo« za tretjino zmanjšana pomoč bi po besedah Richarda Gowana, strokovnjaka za ZN v organizaciji Evropski svet za zunanje odnose, lahko povzročila kaos.
»Govorimo o razpadu mednarodnega sistema humanitarne pomoči, kot ga poznamo zdaj,« je opozoril Gowan. Zunanji minister Rex Tillerson in veleposlanica pri ZN Nikki Haley svarita pred tako radikalnimi posegi, toda hkrati Nikki Haley že opravlja analizo, kje vse bi lahko varčevali. Na tnalu je menda tudi mirovna misija v Južnem Sudanu. Kongresni voditelji iz obeh strank sicer ne podpirajo ostrih rezov v proračun ameriškega zunanjega ministrstva, vodja republikanskih senatorjev Mitch McConnel je dejal, da predsednikov predlog ne bo sprejet.
Toda Peter Yo, vodja washingtonske lobistične skupine ZN Better World Campaign, je dejal, da je to le prvi strel v dolgi bitki. Po mnenju diplomatov v newyorški stekleni palači drugi donatorji ne bi zmogli zapolniti luknje, ki bi jo povzročil tako velik ameriški umik. Še posebej bi bila ogrožena podsaharska Afrika. Po besedah Bathshebe Crocker, pomočnice prejšnjega zunanjega ministra ZDA, so le »Združeni narodi tako organizirani, da se lahko spopadejo s temi izzivi«.
