Tiskane izdaje
Ljubljana - Prvič v 70 letih obstoja OZN bo 193 članic malce bolj demokratično odločalo o tem, kdo bo 1. januarja 2017 zamenjal sedanjega generalnega sekretarja Ban Ki Muna. Prvič se utegne tudi zgoditi, da bo na čelo organizacije stopila ženska.
Doslej je bila stvar dokaj »preprosta«. V skladu s 97. členom ustanovne listine ZN, ki pravi, da »generalnega sekretarja na priporočilo varnostnega sveta imenuje generalna skupščina«, se je peterica privilegiranih jedrskih sil, Francija, Kitajska, Rusija, Velika Britanija in ZDA, ki imajo zagotovljene stalne sedeže in pravico do veta v VS, med seboj dogovorila za najbolj sprejemljivega kandidata. Tega je potem »potrdila« še deseterica nestalnih članic VS, vloga generalne skupščine pa je bila zgolj v tem, da je »demokratično« izglasovala njihov izbor. Proti takšnim netransparentnim volitvam je bilo veliko nasprotovanja po vsem svetu. Več kot 750 nevladnih organizacij se je povezalo v globalno kampanjo »1 za 7 milijard«, za spremembe postopka pa so se zavzeli tudi Elders, »staroste«, skupina nekdanjih uglednih državnikov in Nobelovih nagrajencev za mir, ki jo je ustanovil nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela, zdaj pa jo vodi prejšnji generalni sekretar ZN Kofi Anan.
Ženske, a tudi moški so sprejemljivi
Prvi korak k bolj transparentnemu procesu izbiranja novega voditelja ZN je naredila generalna skupščina 11. septembra s sprejetjem resolucije, v kateri je zavezala svojega predsednika in predsedujočega VS, naj pozoveta članice, da predlagajo svoje kandidate, ki morajo imeti ustrezne mednarodne in diplomatske izkušnje ter voditeljske, komunikacijske in jezikovne sposobnosti. To sta v torek predsednik generalne skupščine, Danec Mogens Lykketoft, in ameriška veleposlanica pri ZN Samantha Power, katere država ta mesec predseduje ZN, tudi storila. V skladu z resolucijo sta se v pismu zavezala, da bosta kandidatom omogočila neuradne pogovore s predstavniki vseh držav v ZN, in dodala, da zaradi »potrebe po zagotavljanju enakih možnosti do dostopa do vodilnih položajev tako za ženske kot za moške« spodbujata države članice, naj za kandidate predlagajo »ženske, a tudi moške«.
To, da bi morala na čelo ZN, ki so jih sedem desetletij vodili zgolj moški, končno stopiti ženska, se v palači ob newyorški Vzhodni reki že dolgo šušlja. Toda vse od leta 1961, ko so za tretjega generalnega sekretarja ZN izbrali burmanskega diplomata U Tanta, velja pri izbiri še en neuradni kriterij: regionalni. Tako bi moral Južnokorejcu Ban Ki Munu, ki prihaja iz Azije, zdaj slediti evropski generalni sekretar, a ker so bili doslej že trije iz zahodne, je prišla zdaj na vrsto vzhodna Evropa. Po tem kriteriju bi imel veliko možnosti kandidat Ljubljane, nekdanji slovenski predsednik, 63-letni Danilo Türk, ki je bil kot prvi predstavnik novo nastale slovenske države kar devet let njen veleposlanik v ZN, potem pa si je pet let izkušnje nabiral še kot namestnik za politične zadeve prejšnjega generalnega sekretarja Anana.
Uradno za zdaj le dva kandidata
Toda dodatni poziv k »zagotavljanju enakih možnosti« je otežil izpolnitev njegovih dolgoletnih želja in prizadevanj. Lykketoft je v torek izjavil, da sta bili doslej uradno predlagana le dva kandidata: nekdanji predsednik generalne skupščine ZN, 67-letni Makedonec Srgjan Kerim in 62-letna hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Slednja ima precej možnosti za uspeh, trdijo v zadnji številki londonske revije Diplomat, kjer so jo uvrstili na drugo mesto med tekmicami za položaj generalne sekretarke. Za favoritko so razglasili 63-letno Irino Bokovo, nekdanjo bolgarsko zunanjo ministrico, ki je zdaj že drugi mandat generalna direktorica Unesca. Ta ustreza tako regionalnemu kot spolnemu kriteriju, hkrati pa ima vplivne prijatelje med vsemi stalnimi članicami VS. Čeprav tudi v Rusiji pravijo, da bi moral biti naslednji generalni sekretar iz vzhodne Evrope, bo njihova podpora zelo odvisna od tega, kako so se kandidati odzvali med novo hladno vojno. A Bokova, ki je bila na moskovski diplomatski akademiji sošolka ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ima v Moskvi dobre prijatelje. »Največja grožnja za njeno kandidaturo lahko dejansko pride iz Sofije, saj se zdi, da nima polne podpore tamkajšnje vlade,« so ugotovili v Diplomatu.
