Tiskane izdaje
Bruselj – Nato naj bi bil bolj zmogljiv, hitrejši, bolj prožen, učinkovit in bolj integriran. Pred vrhom Severnoatlantskega zavezništva čez dva tedna v Newportu v Walesu se Nato spet na novo osmišlja in prilagaja novim izzivom.
Ker imajo gospodarsko-finančna vprašanja, energetika in kibernetika čedalje bolj varnosten prizvok, se mora širiti Natov okvir. Toda: tako kot klasične teme zadnjih let, kot so Afganistan, povezovanje zmogljivosti članic ali bolj usklajeno obrambno planiranje, bodo novi izzivi na vrhu v senci ukrajinske krize. V očeh Zahoda je Rusija s svojim ravnanjem v Ukrajini, denimo s kršitvijo načel o ozemeljski celovitosti in nedotakljivosti meja z aneksijo Krima, omajala red na stari celini in povzročila nastanek novih varnostnih tveganj na vzhodu Evrope.
Gibljivost in robustnost
Zlasti v vzhodnem pasu zavezništva, ki se razteza med Baltikom in Črnim morjem, je veliko negotovosti, vznemirjenosti in občutka ogroženosti. V Natov jezik se je spet prikradla retorika iz časov hladne vojne. Govori se o zastraševanju kot najbolj učinkovitem sredstvu za ustavitev Vladimirja Putina. Tako naj bi z vojaškimi manevri in nameščanjem zavezniških enot v nekdanjih članicah Varšavskega pakta Kremlju jasno pokazali, da kolektivna obramba v skladu s 5. členom severnoatlantske pogodbe ni le črka na papirju.
Z destabilizacijo Ukrajine so varnostni izzivi na vzhodu postali drugačni. Predvsem v vojaškem delu Nata ugotavljajo, da jim zavezništvo v današnjem stanju ni kos. Na mizi je krepitev zavezniških odzivnih sil (Nato Response Force): njihova večja gibljivost in robustnost. Enote vseh rodov vojske bi bile v stalni visoki pripravljenosti in v primeru varnostne grožnje lahko hitro nameščene. Po besedah gostitelja vrha, britanskega premiera Davida Camerona, bi v Walesu morali zagotoviti, da se bo Nato naglo odzval na vsako grožnjo katerikoli od zaveznic, ki se čuti ogroženo. Takšno zastraševanje da bi preprečilo tudi širjenje ukrajinskega konflikta.
Tako bi bolj ranljive vzhodne zaveznice dobile občutek, da bi Nato v skrajnem primeru lahko še pravočasno priskočil na pomoč. Vzhodne članice s Poljsko na čelu si sicer želijo trajno namestitev večjih Natovih enot, a v starih evropskih članicah z Nemčijo na čelu nimajo posluha za takšne želje. Kanclerka Angela Merkel se je med nedavnim obiskom Latvije glede tega sklicevala na sporazum med Rusijo in Natom iz leta 1997 o namestitvi vojaških sil v Evropi. Po drugi strani je vzhodnim članicam zagotovila stoodstotno solidarnost v okviru 5. člena.
Sicer so zaveznice že na začetku zaostrovanja ukrajinske krize z več ukrepi okrepile navzočnost na vzhodu. Območje preletavajo izvidniška letala awacs; v baltske članice, na Poljsko in v Romunijo so napotile kopenske enote; v Baltiku so zavezniške vojaške ladje ... Ukrajinska kriza je v Natu še okrepila mantro, da bi morale evropske članice končno začeti več vlagati v obrambne namene. Rusija je, denimo, v zadnjih petih letih, ko so se izdatki članic Nata za obrambo strmo zniževali, namenila za vojsko za polovico več denarja.
Hibridno vojskovanje
Poseben izziv je Putinova strategija. To so v Natu poimenovali hibridno vojskovanje, ki je bilo očitno na Krimu in tudi v vzhodni Ukrajini. V njem nastopajo vojaki brez oznak pripadnosti (tako imenovani zeleni možiclji), za doseganje ciljev se vključujejo pripadniki manjšin, dejavni so pripadniki posebnih enot. Operacije na terenu spremlja propagandna ofenziva, načrtno širjenje lažnih informacij skozi podrejeni medijski sistem, kibernetični napadi. Zaradi takšne strategije rusko vojaško delovanje ne more biti obravnavano v konvencionalnem smislu.
Poveljnik zavezniških sil v Evropi, general Philip Breedlove, je konec tedna v pogovoru za nemški časnik Welt povedal, da se bo Nato odzval v skladu s 5. členom vojaško, če bi Rusija po zgledu Krima poskusila infiltrirati enote – čeprav bodo brez uradnih uniform – v katero od članic. Teoretično bi se kaj takega lahko zgodilo v članicah z večjo rusko manjšino, kot sta Estonija in Latvija. Da bi bili kos takšnemu ravnanju in ga sploh lahko identificirali, bi po Breedlovovem mnenju morali primerno usposobiti nacionalne varnostne sile.
