Zgodovinski dogovor med kolumbijsko vlado in gverilo

Sovražnost in nasilje sta trajala pol stoletja; umrlo je 220.000 ljudi, pet milijonov je bilo razseljenih.

Objavljeno
25. avgust 2016 10.12
COLOMBIA-REBELS/
Pi. K., STA
Pi. K., STA

Havana – Pogajalci kolumbijske vlade in največje levičarske gverilske skupine Farc so v sredo v Havani dosegli dogovor o končanju pol stoletja sovražnosti in nasilja, v katerem je umrlo 220.000 ljudi, okoli pet milijonov pa jih je moralo zapustiti domove, povzema Slovenska tiskovna agencija. 

»Vojne je konec,« je dejal glavni vladni pogajalec Humberto de la Calle ob podpisu dogovora.

Sporazum bodo 2. oktobra na plebiscitu potrjevali kolumbijski volivci. Guardian pravi, da ankete kažejo na tesen izid. »Vsi si želijo miru, a niso vsi prepričani, da je ta dogovor, najboljši možen dogovor,« je dejal Peter Schechter iz think tanka Atlantic Council.

Večina prebivalcev Kolumbije ima Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (Farc) za teroriste, a domači analitiki menijo, da imajo Kolumbijci dovolj državljanske vojne in bodo sporazum potrdili, ne glede na to, da bo legitimna politična opozicija proti predsedniku Juanu Manuelu Santosu plebiscit poskušala izkoristiti, da konča njegovo politično kariero zaradi popuščanja levičarskim gverilcem.

V prid tesnemu izidu govori tudi dejstvo, da marsikdo ne verjame, da bo Santos uresničil obljube iz dogovora in investiral v socialne projekte, še manj pa zaupajo Farcu, pravijo pri Guardianu.

Santos, ki je mirovni proces vidi kot ključno zapuščino svojega predsedovanja, ni izgubljal časa. Takoj po najavi dogovora je začel s kampanjo ZA. Volivci se bodo oktobra po njegovih besedah udeležili najbolj pomembnih volitev doslej. »To je zgodovinska in edinstvena priložnost ... da naposled za seboj pustimo ta konflikt in se svoje napore posvetimo gradnji varnejše, pravičnejše in bolj izobražene države za vse nas, za naše otroke, naše vnuke.«

Pogajanja med vlado in uporniki so se začela novembra 2012 in so potekala na Kubi. Preboj so dosegla septembra lani, ko sta se v Havani srečala Santos in poveljnik Farc Rodrigo Londono. Takrat sta dosegla dogovor o tem, da ne bodo zaprli nobenega levičarskega upornika, ki bo priznal sodelovanje v grozodejstvih in se bo pokesal. Najhujša kazen bo osem let sodelovanja pri obnovi območij v Kolumbiji, ki jih je prizadelo nasilje.

Orožje opazovalcem ZN

Voditelji Farca bodo imeli do leta 2026 zagotovljenih po pet sedežev v spodnjem in zgodnjem domu kolumbijskega parlamenta, nato pa bodo morali tako kot vsi drugi pred volivce. Farc, ki ima te dni le še okrog 7000 borcev, bo moral najprej sestaviti politično gibanje oziroma stranko, ki je še nima. Najprej pa bodo predali orožje opazovalcem ZN.

Glavni pogajalec Farca Ivan Marquez je dejal, da so zmagali v najčudovitejši bitki, to je bitki za mir v Kolumbiji. »Boj z orožjem se končuje, začenja se vojna idej,« je še pristavil. Potrditev podrobnosti dogovora je pozdravil predsednik Santos, čestitke so prišle iz ZN in Washingtona. Predsednik Barack Obama je sporočil, da gre za ključno prelomnico na poti do uresničitve pravičnega in trajnega miru.

Sporazum med drugim predvideva izvedbo zemljiške reforme v korist revnih, državno prisotnost pa širi na območja, ki so bila desetletja zanemarjena.