Tiskane izdaje
New York – Predsedniški kandidati so v torek zbirali glasove na zahodu ZDA, pri čemer so jih volivci nagradili in kaznovali hkrati. Vodilna obeh strank, demokratka Hillary Clinton in republikanec Donald Trump, sta zlahka zmagala v Arizoni z največ delegati, a drugje doživela prepričljiv poraz.
Nekaj ur pred eksplozijami v Bruslju je Trump presenetil z zamislijo, da morajo ZDA zmanjšati prispevek vojaški zvezi Nato, ki so jo ustanovile in ima sedež v belgijski prestolnici. To je bilo hkrati opozorilo, kako tvegan podvig so predsedniške kampanje v času terorizma, saj se zvečer še razumljiva opozorila do jutra spremenijo v strateško nedomišljena. Trump se je odzval z oživitvijo predloga o prepovedi prihoda muslimanov v ZDA ter ponovno legalizacijo mučilnih metod pri zasliševanju.
Njegov najbolj ogorčeni republikanski tekmec Ted Cruz ni hotel zaostajati za njim. Svojo zamisel o letalskih napadih, ki bi zravnali z zemljo območja pod nadzorom skrajnežev, je nadgradil s predlogom o »pooblastilu policiji, da patruljira in zavaruje muslimanske soseske, preden se bodo radikalizirale«. Odzvati se je moral predsednik Barack Obama, ki je včeraj iz Argentine sporočil, da so takšni pozivi k dodatnemu nadzoru muslimanov nesmiselni in v nasprotju z ameriškimi vrednotami.
Hillary Clinton, ki ima vlogo demokratskega jastreba, je v primerjavi z republikancema imela precej bolj miroljubne predloge. Pozvala je k ostrejšemu nadzoru nad sistemom izdajanja vstopnih vizumov ter seznami letalskih potnikov in spomnila, da mučilne metode niso učinkovite pri zasliševanju. Včeraj je nastopila z obsežnim govorom o boju proti terorizmu, v katerem je omenila tudi premajhno sodelovanje EU z ZDA.
Njen tekmec, senator Bernie Sanders, je podobno kot predsednik nenaklonjen uporabi ameriške vojske in vidi boj proti Islamski državi kot nalogo mednarodne koalicije na čelu z muslimanskimi državami.
Vztrajni Sanders
Torkovo dogajanje in odzivi nanj niso bistveno vplivali na potek glasovanja v treh zveznih državah na zahodu ZDA. Vzporedne volitve kažejo, da volivci desnice množično podpirajo Trumpov poziv o prepovedi priseljevanja muslimanov. Večina demokratov se ne strinja z njimi in zaupa previdnejšemu pristopu predsednika Baracka Obame, ki ga je Hillary Clinton v preteklosti kritizirala kot premalo odločnega v odzivih na mednarodno dogajanje.
Volilni večer se je za nekdanjo zunanjo ministrico začel obetavno, z 58 odstotki glasov je zanesljivo pospravila v žep večji del od 75 demokratskih delegatov v Arizoni. Velika in raznolika država je dokaz njene prednosti pri nebelopoltih volivcih, prepričljiva zmaga pa voda na mlin pozivom znotraj stranke, naj senator Sanders počasi konča svojo »politično revolucijo« in omogoči Hillary Clinton, da se osredotoči na spopad z republikanci. Ta je poskušala delovati predsedniško in se bolj kot na slavje osredotočila na nove teroristične grožnje.
Samooklicani demokratični socialist iz Vermonta ji je več kot vrnil udarec v Idahu in Utahu, kjer je zmagal z okoli 78 in 80 odstotki (v slednjem so včeraj še vedno ugotavljali dokončne rezultate). Tako je prvič po dolgem času v enem večeru zbral več delegatov od tekmice. Sanders sicer še vedno močno (po zadnjem štetju za več kot 300 kandidatov) zaostaja za nekdanjo zunanjo ministrico. Ob prištetju super delegatov, vplivnih funkcionarjev stranke, ki na volilnem zboru stranke glasujejo po lastni presoji, pa ima Hillary Clinton že skoraj neulovljivo prednost (1689 proti 944 delegatov) na poti do potrebnih 2383.
Čeprav je navdušenje mladih nad Sandersom in njegovimi pozivi za enakopravnejšo državo uravnotežila s podporo med starejšimi in temnopoltimi, ima še vedno težave v pretežno belskih državah. Še posebej tistih, v katerih volivci glasujejo na volilnih zborih in prevlada entuziazem Sandersovih podpornikov. Obliž na huda poraza v Utahu in Idahu je prevlada v Arizoni, ki jo je Sanders izgubil kljub obsežni in dragi kampanji. Senator nima podpore premožnih donatorjev, toda milijoni Američanov ga z majhnimi prispevki ne samo ohranjajo v tekmi, ampak mu omogočajo obsežno kampanjo, ki je ne namerava kmalu končati.
Žgečkljiva Melania
Pri republikancih se kljub prizadevanjem protitrumpovskega gibanja tehtnica vse bolj nagiba na stran newyorškega milijarderja. Ta je v Arizoni zlahka porazil Cruza in guvernerja Ohia Johna Kasicha, ki po domači zmagi vztraja v tekmi. Pobral je vseh 58 delegatov in še povečal prednost, do potrebnih 1237 mu manjka še manj kot 500 delegatov. Če se želi izogniti mešetarskemu zborovanju stranke v Clevelandu, kjer bi ga lahko pri nominaciji obšli, mora osvojiti slabih 60 odstotkov od preostalih 848 delegatov.
Prihodnji razpored mu je zagotovo bolj naklonjen kot Cruzu, saj na urniku ni več zveznih držav z volilnimi zborovanji, na katerih je imel doslej največ težav. V Arizoni je dokazal, da lahko zmaguje tudi na volitvah, na katerih lahko glasujejo samo člani republikanske stranke. Velik poraz v mormonskem Utahu ni bil nepričakovan, saj mu najbolj religiozni pripadniki desnice ne zaupajo, njeni zelo konservativni člani so namreč precej zaskrbljeni nad resnično ideološko predanostjo vodilnega kandidata.
S Cruzom sta se zapletla v nov bizaren spor, njegovo jedro pa je Trumpova slovenska soproga Melania. Politični odbor, ki podpira Cruza, je v oglasu uporabil njeno fotografijo iz manekenskih časov, na kateri je napol gola, in namignil, da ni primerna za prvo damo. Milijarder je prek twitterja zagrozil »lažnivemu Tedu«, da bo v povračilo razkril skrivnosti o njegovi soprogi Heidi. A je teksaški senator zavrnil povezavo z oglasom in Trumpa označil za strahopetca. Heidi Cruz, ki ima za seboj uspešno poslovno kariero, delala je tudi v banki Goldman Sachs, pravi, da je grožnje ne skrbijo.
