Tiskane izdaje
Kitajsko gospodarstvo se morda razvija počasneje in vrednosti na njegovih borzah morda res padajo, toda azijska sila kljub temu gleda v nebo, kamor pošilja najnovejše naložbe, vredne nekaj sto milijonov dolarjev. In kaj tam vidi? Mavrico. Ne tiste idilične in večbarvne, ampak nevarno in morda ubijalsko. To je njen najnovejši trot.
Kitajska osrednja televizija je pred dnevi prikazala mavrico-5, ki leti nad pokrajino Gansu, nato pa so vsi mediji ponosno predstavili novega člana zdaj že velike družine trotov. Razpon njegovih kril je 20 metrov. Pri vzletu je težak 3 tone. Nosilnost znaša več kakor 900 kilogramov, leti pa lahko do 30 ur na nizki in srednji višini. Z novo generacijo brezpilotnih letal s tem imenom se je Kitajska pridružila tekmi vojaških trotov, v kateri za zdaj vodi Amerika.
Mavrica-5 oziroma v kitajščini caihong-5 (CH-5) tehnološko prebija dosedanje meje, saj lahko nosi radar, ki prepozna in spremlja tarčo znotraj stavbe. Po besedah glavnega inženirja Ou Zhongminga bodo zaradi te novosti vojaški troti lahko opravljali protiteroristične naloge, in ker CH-5 ne potrebuje skoraj nobene podpore s tal, se bo spremenila celotna kitajska strategija zračnih napadov. Vse, kar so Američani do zdaj poskušali početi med številnimi akcijami na Bližnjem vzhodu, bomo v prihodnje morda gledali tudi pri Kitajcih.
CH-5 ima na voljo dodatno funkcijo, saj lahko prepreči delovanje sovražnikovega radarja in tako ščiti druge trote z elektronskimi napravami. Z mavrico-5 v zraku bi lahko kitajski zračni napad postal precej učinkovitejši, kakor je bil do zdaj, in čeprav takšno letalo ni kitajski tehnološki izum, zelo dobro kaže, kam se je usmerila azijska sila.
Kitajska je že postala največja proizvajalka brezpilotnih letal na svetu in pri nekaterih civilnih modelih že prevladuje na globalnem trgu. Zdaj bi rada postala glavna izvoznica vojaških trotov, ki jih bo tudi sama še naprej razvijala, dokler se ji ne bo treba z njimi vojskovati proti teroristom ali kateremukoli drugemu sovražniku, ki ogroža njeno varnost.
Azijska sila je namreč z mavrico-3, prejšnjo generacijo iz iste družine trotov, že udeležena v vojni, v kateri bi rada delovala kot brezpilotna velesila in bila skoraj nevidna, a vendar ubijalska. Ko so na začetku leta v Nigeriji fotografirali zrušeni trot in so analitiki že zaradi njegove zunanjosti pomislili, da je kitajski, je to pomenilo, da začenja azijska sila igrati novo vlogo na globalnem bojišču proti terorizmu. Letalo CH-3 je imelo kamero za podrobno snemanje območja, nad katerim je letelo, poleg tega je bilo pod krili opremljeno z dvema raketama zrak-zemlja, kar je bil prvi znak, da so v vojaško akcijo poslali oboroženi kitajski trot.
Kitajska je očitno pomagala nigerijski vojski pri obračunu z ekstremistično skupino Boko Haram na severovzhodu države. Tako je verjetno tudi sama preizkušala bojne sposobnosti svojih letal, ki niso na najvišji tehnološki ravni, vendar so kljub temu dovolj ubijalska.
Skrbi Američanov
Ne kitajska ne nigerijska stran nista hoteli komentirati, koliko kitajskih brezpilotnih letal sodeluje v vojni proti Boko Haramu, vendar so bila dejstva verjetno sama po sebi dovolj zgovorna. Pretrgane so bile povezave, po katerih so se ekstremisti oskrbovali z gorivom, nato pa je na začetku avgusta nigerijska vojska osvobodila 178 talcev, med katerimi je bil 101 otrok.
Kitajska in ZDA sta se tokrat resda znašli na isti strani, vendar Američane že dolgo skrbi, da bi se kitajski troti lahko začeli pojavljati čedalje pogosteje v različnih žariščih po svetu. Najbolj jih seveda skrbi, da bi azijska sila prodala brezpilotne bombnike kateremu od režimov, s katerim je Washington sprt. Pred kratkim je ameriško obrambno ministrstvo ocenilo, da bi Kitajska od lani do leta 2023 lahko izdelala skoraj 42.000 brezpilotnih sistemov, vrednih 10,5 milijarde dolarjev, širitev teh letal po svetu pa bi po mnenju ameriških analitikov lahko imela skrb vzbujajoče posledice za ZDA.
Toda Kitajska je pri tem vprašanju zelo previdna, zato je sredi avgusta uvedla posebna izvozna dovoljenja, ki jih bodo morali pridobiti vsi proizvajalci, če bodo hoteli prodajati svoja letala na svetovnem trgu. Enake omejitve bodo veljale za superračunalnike, ki lahko obdelajo več kakor 8000 milijard izračunov v sekundi. Dovoljenja so deloma uvedli zaradi zaščite kitajske visoke tehnologije pred tujimi vohuni, predvsem pa so tako pokazali, da se tega vprašanja lotevajo zelo previdno. Zaradi že tako slabih odnosov med Kitajsko in Japonsko je skoraj izbruhnil politični škandal, ko se je trot, izdelan v shenzenškem podjetju DJI Technology, spustil na streho stavbe, v kateri ima pisarno premier Šinzo Abe, prav tako ni bilo niti najmanj smešno, ko je podobno letalo istega proizvajalca pristalo na dvorišču Bele hiše v Washingtonu.
Kmalu zatem, ko sta bila Indija in Pakistan sprejeta v Šanghajsko organizacijo za sodelovanje (SCO), so se prejšnji mesec med sosedama zaostrili odnosi zaradi Kašmirja, in ko je pakistanska vojska sestrelila indijski, domnevno vohunski trot in se je pokazalo, da so ga izdelali v istem shenzenškem podjetju, je Kitajska nehote postala del spora, v katerem kot ena od voditeljic organizacije SCO nikakor ne bi smela biti udeležena. Pakistancem se je zdelo zanimivo zlasti to, da so razkrili, da njihova zaveznica dobavlja trote njihovi tekmici.
Orožarska poslastica
Mavrico-5 so prikazali pred veliko vojaško parado, ki jo bodo v četrtek izvedli v Pekingu ob obletnici zmage nad Japonsko. To bo ena od orožarskih poslastic, s katerimi se bo Kitajska hvalila pred svetom. Toda to je šele začetek kitajskega prodora v svet brezpilotnega vojskovanja. Azijska sila ravno razvija novi trot, ki bo lahko odkril »nevidne« bombnike, kakršen je B-2. Božanski orel, kakor so ga poimenovali, bo opremljen z več sistemi nizkovalovnih radarjev in se bo pravzaprav izenačil s tehnologijo stealth in njeno najpomembnejšo prednostjo – nevidnostjo za visokovalovne radarje.
Projekt je menda na najtežavnejši razvojni stopnji, ko se pred njim pojavljajo številne tehnološke in ekonomske ovire. Toda neugodne razmere ga bodo le stežka zaustavile. Prav nasprotno. Kolikor bolj se bo Kitajska spoprijemala z gospodarsko krizo, toliko več bo vlagala v vojsko. Če ne bo mogla braniti državne varnosti na trgu, bo morala okrepiti stražo na bojiščih.
