Tiskane izdaje
Asmara – Zasužnjevanje, ugrabitve, mučenja, posilstva ... so le nekateri od zločinov, ki naj bi jih od osamosvojitve leta 1993 zagrešili tisti, na najvišjih položajih v Eritreji. Preiskovalna komisija ZN, ki je vzela pod drobnogled eno najrevnejših držav na svetu, poziva k mednarodnemu pregonu odgovornih.
Državljani Eritreje predstavljajo eno največjih skupin ljudi, ki so v zadnjih letih tvegali svoje življenje in se podali na nevarno pot v Evropo. Vsak mesec jih iz domovine pobegne okoli 5000. Razlogov za to je mnogo, so ugotovili člani preiskovalne komisije, ki je Eritrejo pod drobnogled vzela junija 2014, po izdaji prvega poročila lani pa so njen mandat podaljšali za še eno leto.
Prvo poročilo temelji na pogovorih z več kot 800 ljudmi, ki so pobegnili iz države, in 160 pisnih pričevanjih. Po objavi prvega poročila pa so prejeli 45.000 pisnih vlog, večina jih zanika zapisano. Po analizi so ugotovili, da so pisma plod organizirane kampanje eritrejske vlade.
Pričevalci so preiskovalcem ZN naslikali podobo avtoritarne države, v kateri oblast pod vodstvom predsednika Isaiasa Afwerkija, ki je na oblasti vse od osamosvojitve, sistematično krši človekove pravice - med drugim s prisilnim novačenjem v vojsko, iz katere skorajda ni izhoda. »Le peščica Eritrejcev je bila razrešena vojaških obveznosti,« je ob objavi poročila pojasni Mike Smith, predsedujoči preiskovalni komisiji. Prav služenje vojaškega roka za nedoločen čas - intervjuvani so pričali tudi o nehumanih razmerah, prisilnem delu, posilstvih – je po njihovih informacijah glavni razlog za beg. V letu 2015 je za azil v Evropi zaprosilo več kot 47.000 Eritrejcev.
Mike Smith. Foto: Fabrice Coffrini/AFP
Po njihovih podatkih je v zadnjih 25 letih država skupno zasužnjila med 300.000 in 400.000 ljudi. Zabeležili so tudi kaznovanja svojcev za dejanja, ki jih je storil eden od članov družine, diskriminacijo na podlagi verske in etnične pripadnosti, spolno nasilje in poboje.
Kot so zapisali, nečloveške razmere vladajo tudi v zapori. Večina ljudi je zaprta brez kakršnegakoli sodnega postopka, v večini primerov svojcev ne obvestijo o usodi zaprtih, pazniki pa ozračje strahu ohranjajo z različnimi oblikami mučenja.
»Eritreja je avtoritarna država. Nima ne neodvisnega sodstva, ne parlamenta ne drugih demokratičnih institucij,« je povedal Smith. Ker ni nobene realne možnosti, da bi eritrejsko sodišče od vladajočih zahtevalo odgovornost, preiskovalci pozivajo k ukrepanju mednarodno skupnost. »Vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem, nacionalnimi sodišči in drugimi mehanizmi, ki so na voljo, da bi terjali odgovornost za zločine, storjene v Eritreji.«
