Tiskane izdaje
Potem ko je bila zadnja vstopnica za nogometno tekmo med državnima moštvoma Kitajske in Južne Koreje prodana kar nekaj dni pred četrtkom, ko bo v glavnem mestu kitajske pokrajine Hunan potekal ta športni dogodek, so v policiji uvedli stanje najvišje pripravljenosti.
Srečanje so v javnosti že poimenovali »Vojna v Changshaju« in ga opredelili kot »dogajanje visokega tveganja«. Za Kitajsko je to zadnja priložnost, da se kvalificira za svetovno prvenstvo, ki bo leta 2018 v Rusiji, kaj lahko pa se zgodi, da ji bo te sanje uničila reprezentanca sosednje države, na katero so Kitajci že tako jezni zaradi postavitve ameriškega raketnega ščita v bližini Seula. Stadion v sedemmilijonskem Changshaju sprejme 55.000 gledalcev, med katerimi pa bo le nekaj sto južnokorejskih navijačev. Te je njihovo veleposlaništvo že opozorilo, naj »za svojo državno ekipo navijajo dostojno, še posebej pa naj pazijo, da ne bi z nepotrebnimi besedami ali ravnanjem izzvali težav v odnosih s Kitajci«.
Odkar so se politični odnosi med Kitajsko in Južno Korejo zaostrili zaradi Thaada (Terminal High Altitude Area Defence), kot se imenuje protiraketni ščit, je med narodoma zaznati nestrpnost. Zadnje ankete so namreč pokazale, da čutijo Južni Korejci zdaj še najmanj naklonjenosti do Kitajcev (in seveda do svojih bratov na severu polotoka), kar je posledica bojkota, ki ga je kitajska stran uvedla kot povračilni ukrep za protiraketni dežnik.
Kitajski turisti politično lojalni
Kitajska je zaradi Thaada proti Južni Koreji uvedla neuradne sankcije, ki so najbolj učinkovite v turističnem sektorju. Kitajski turisti so praviloma politično lojalni. Dovolj je že, da v katerem od partijskih glasil preberejo uvodnik, katerega avtor trdi, da protiraketni ščit v sosedstvu ogroža kitajsko državno varnost, in že se tudi sami pridružijo bojkotu. Tako 3300 kitajskih turistov sredi marca ni hotelo zapustiti ladje za križarjenje in se izkrcati na južnokorejskem otoku Džedžu, kot je bilo načrtovano. Potem ko so izpeljali to svoje »maščevanje«, so z zadovoljstvom opazovali, kako vodniki zaman mahajo z zastavicami in kako 80 avtobusov brez potnikov zapušča pristanišče.
Na južnokorejskih letališčih kitajski potniki bojkotirajo brezcarinske prodajalne, ki so v zadnjih letih z njihovimi nakupi ustvarjale kar 70 odstotkov zaslužka. Kitajci zelo radi pokažejo drugim, da so ti odvisni od njihovih bankovcev, in čeprav je Južna Koreja eden od priljubljenih turističnih ciljev, zaradi Thaada od sredine marca ni bilo niti ene rezervacije za skupine turistov iz Kitajske.
A medtem ko turisti svojo nacionalistično nestrpnost v glavnem kažejo s tem, da iz žepov ne potegnejo denarnic, navijači svoja čustva izražajo precej glasneje in bolj nasilno. Le redki med vsemi tistimi, ki se bodo zbrali na stadionu v Changshaju, bi znali pojasniti, kaj pravzaprav pomeni Thaad, prav vsi pa vedo, da Južna Koreja ni nič več prijateljska država. Tako piše v časopisih in tako se govori po televiziji.
Sicer pa se tekma z Južno Korejo dotika zelo občutljivega živca nacionalnega ponosa: Kitajska ima načrt, da do leta 2050 osvoji svetovni pokal. Da bi uresničila te svoje sanje, pa bi morala vsaj sodelovati na katerem od prihodnjih prvenstev, pri čemer je upanje za sodelovanje na prvenstvu leta 2018 izredno majhno. Čeprav so za trenerja reprezentance najeli Marcella Lippija, ki je Italijo leta 2006 popeljal na svetovni vrh, je kitajska ekipa od lanskega septembra izgubila prav vse tekme. »Lippi nam je dejal, da še obstaja upanje,« pravi srednji napadalec Huang Bowen. »A mi preprosto moramo zmagati.« Od 31 tekem, kolikor sta jih skupaj odigrali kitajska in južnokorejska reprezentanca, je Kitajska zmagala samo enkrat.
Južna Koreja je na drugem mestu v skupini A in se bojuje za svojo deveto udeležbo na tekmah svetovnega pokala. Kitajski, ki je na samem repu skupine, se vse bolj izmika možnost za odhod na prvenstvo, potem ko je bila leta 2002 edinkrat v družbi najboljših, in to prav v Južni Koreji, od koder se je njena reprezentanca vrnila, ne da bi zabila en sam gol.
Kljub vidnim razlikam v moči ekip trener Južnih Korejcev Uli Stielike priznava, da bo to še posebej napeta tekma. »Z vsemi svojimi močmi si bom prizadeval, da se naši igralci ne bi prepustili vplivu vzdušja na stadionu ali kakšnih drugih dejavnikov zunaj terena,« je izjavil po prihodu ekipe v Changsha, kjer je bil že na treningu pod zaščito približno tridesetih policistov.
Južnokorejsko moštvo bo imelo samo pet dni po srečanju s Kitajci tekmo s Sirijo in Korejska nogometna zveza je zaprosila kitajsko civilno letalstvo, naj odobri direkten čarterski polet od Changshaja do Seula, da bi imeli nogometaši krajšo pot in malce več časa do naslednje preizkušnje. Kitajska stran je prošnjo zavrnila. Če hočejo imeti Thaad, naj potujejo z rednimi linijami … in naj izgubijo tekmo. To si tudi zaslužijo!
