Tiskane izdaje
Antalya − Zunanji ministri članic zveze Nato, med njimi Karl Erjavec, danes v Antalyi v Turčiji začenjajo dvodnevno zasedanje, ki bo osredotočeno na krizo v Ukrajini in odnose z Rusijo ter grožnje, ki jih predstavljajo islamistični skrajneži v južni soseščini, piše Slovenska tiskovna agencija.
Ministri bodo danes razpravljali skupaj z afriškimi, arabskimi in drugimi partnerji. V prvi vrsti naj bi se posvetili grožnji džihadistov, združenih v skupini Islamska država. Na dnevnem redu bo tudi potek nove misije v Afganistanu po umiku bojnih sil Nata in razprava o položaju v Ukrajini ter odnosi z Rusijo. Slednja tema naj bi prevladovala tudi v četrtek na razpravi v ožji sestavi zgolj med ministri članic, piše STA.
Kerry: Velikanska priložnost za rešitev konflikta v Ukrajini
Ameriški državni sekretar John Kerry je danes ob začetku zasedanja izpostavil, da je zdaj »velikanska priložnost za rešitev konflikta v Ukrajini« in da so zdaj ključni trenutki za Rusijo, če želi pomagati pri uresničevanju premirja, doseženega v Minsku.
»Reforme, volilni proces, delovne skupine - to je velikanska priložnost v tem konfliktu, da se najde pot do rešitve,« je dodal in pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina in separatiste na vzhodu Ukrajine, da se »približajo in sodelujejo« z vlado Kijevu.
Po torkovem srečanju s Putinom in ruskim kolegom Sergejem Lavrovom je danes tudi izpostavil, da bi članice Nata raje videle, če sankcij ne bi bilo, toda ostale bodo v veljavi »kot poskus, da se zagotovi mir, ki ga hočejo vsi v Ukrajini«.
Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred zasedanjem v ospredje postavil krizo v Ukrajini. »Na vzhodu Ukrajine smo priča še več žrtvam, kršitvam premirja, oviranja dela opazovalcev in nadaljnji ruski podpori separatistom. To je skrb vzbujajoč trend,« je opozoril. Rusija nosi posebno odgovornost, zato bodo ministri razpravljali tudi o strateških posledicah ruskih dejanj, je dodal Stoltenberg ter opozoril na kopičenje zmogljivosti Rusije in separatistov na vzhodu Ukrajine.
V Antalyi naj bi se sicer posvetili tudi pripravam na vrh v Varšavi, dodaja STA. Eno ključnih vprašanj je, ali bo to širitveni vrh. Med najresnejšimi kandidatkami je Črna gora, katere članstvo močno podpira tudi Slovenija.
Tudi nedavni dogodki v Makedoniji so po navedbah virov pri Natu opozorilo, da regija kljub krizam na vzhodu in jugu še vedno terja vso pozornost. Stoltenberg, ki je pozval k pregledni preiskavi dogodkov v Kumanovu, pričakuje, da bodo zunanji ministri v Antalyi govorili tudi o zadnjih dogodkih v tej državi, še piše STA.
