Tiskane izdaje
Uradna Moskva zavrača ostre obtožbe mednarodne skupnosti na račun njene operacije v Siriji. Da ne namerava spreminjati strategije, jasno dokazuje tudi s pošiljanjem najsodobnejšega orožja v Sirijo. V začetku tedna je z vojaško vajo nepričakovano dvignila na noge celotno Južno vojaško okrožje.
V Rusiji ocenjujejo, da je kanclerka Angela Merkel v ponedeljek na tiskovni konferenci s predsednikom turške vlade Ahmetom Davutoğlujem dokončno pokazala svoje prave barve. Za »protirusko« so označili njeno izjavo, »da v zadnjih dneh nismo bili samo šokirani, ampak v popolnem šoku zaradi trpljenja, ki so ga desettisočem Sircev prinesli zračni napadi, predvsem ruski«. Zaradi te izjave so Angelo Merkel na ruskem zunanjem ministrstvu nemudoma uvrstili v »uglašen mednarodni pevski zbor za izkrivljanje ruske vloge v Siriji«.
Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je ponovila, da še zdaj nihče ni predstavil kredibilnih dokazov, da zaradi ruskih zračnih napadov umirajo civilisti, ter da so do zdaj ostale brez odgovorov vse prošnje o skupnem določanju tarč v Siriji, ki jih je Rusija naslovila na mednarodno koalicijo pod vodstvom ZDA. »Operacija ruskih letalskih sil je usmerjena izključno na teroristično grožnjo v Siriji. O ciljih naše operacije regularno in transparentno poroča naše ministrstvo za obrambo,« je poudarila Zaharova. Dodala je, da borci tako imenovane zmerne opozicije v številnih delih Sirije še niso odložili orožja, o čemer ni mogoče brati v zahodnih medijih, ki jih je prav tako uvrstila v »klub za izkrivljanje ruske vloge v Siriji«.
Sirska morija in izkušnje z Balkana
V njem je pristal tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, za kar sta zaslužna njegov intervju za Financial Times ter govor o humanitarni situaciji v Siriji. Ne on, pač pa visoki predstavnik OZN za človekove pravice, je v nedavnem poročilu sklenil, da je Asadov režim zakrivil več zločinov proti človečnosti od skrajnežev Islamske države ter drugih džihadističnih skupin. Zaharova je kritizirala Ban Ki Muna, češ da je neupravičeno prevalil na Rusijo krivdo za slabšanje humanitarne situacije v Siriji ter propad mirovnih pogajanj v Ženevi.
Precej bolj naklonjena Rusiji je nekdanja tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, ki trenutno proučuje kratenje človekovih pravic v Siriji in je med prvimi opozorila, da za kemične napade ni kriv Asad, pač pa uporniki. »Mislim, da je ruska intervencija dobra, saj končno nekdo napada teroriste,« je dejala v intervjuju za švicarsko javno televizijo RTS. Dodala je, da je manj dobro, »ker Rusi ne ločijo med teroristi in drugimi«, in sklenila, da nas izkušnje z Balkana učijo, »da se je treba najprej pogajati z vlado, če hočeš premirje«, ter da so srbskega voditelja Slobodana Miloševića že preiskovali, ko so ZDA leta 1995 z njim sklenile daytonski sporazum, s katerim se je končala krvava vojna.
Sirska mirovna pogajanja so padla v vodo, ko je Ženevo dosegla novica, da je sirska vojska obkolila Alep in presekala ključno oskrbovalno pot do Turčije, kar je največji preobrat sirske vojne. Po mnenju Rusije so »sirski uporniki« privolili v Ženevo izključno zato, ker so začeli izgubljati na terenu in so poskusili tako ustaviti ofenzivo sirske vojske. Po mnenju Rusije gre za isto logiko, ki je zaslužna za mirovna pogajanja v Minsku, v katera je ukrajinska stran privolila šele, ko je začela izgubljati na fronti.
Rožljanje z orožjem
Zato je iluzorno pričakovati, da bo ruski vojaški pritisk v Siriji začel popuščati. Pred dnevi, ko so na Rusijo vnovič letele obtožbe o kršenju turškega zračnega prostora, so v Sirijo prispela štiri ruska letala četrte generacije Su-27 (Natova oznaka flanker), s čimer je Rusija okrepila letalsko premoč nad Turčijo. Slednji ter Sauski Arabiji, ki napoveduje, da bo v Sirijo poslala svoje specialce, je Rusija poslala jasno sporočilo tudi s ponedeljkovo nepričakovano vojaško vajo, med katero so preverili bojno sposobnost Južnega vojaškega okrožja, ki vključuje kar tri vojaške baze zunaj ruskih meja - v Armeniji, Abhaziji in Južni Osetiji.
»Ozemeljsko je to resda najmanjše vojaško okrožje, vendar ima verjetno največ vojske in letalstva. Upoštevati je treba tudi vse sposobnosti Črnomorske in Kaspijske flote, ki je pred kratkim z raketami 'kalibar' tolkla po položajih Islamske države,« je pojasnil ruski vojaški strokovnjak Viktor Murahovski. Južno vojaško okrožje razpolaga z na stotine bombniki Su-24 in Su-34, več kot 80 jurišnimi Su-25, približno 100 lovci MiG-29, Su-27 in Su-30 ter več kot stotimi bojnimi helikopterji, 400 tanki, 800 oklepniki ... Zadnja ruska vojaška vaja je nedvomno tudi odgovor na napoved administracije ameriškega predsednika Baracka Obame o občutnem povečanju količine težkega orožja, vojaških vozil ter druge opreme v članicah Nata v srednji in vzhodni Evropi.
Moskva in Sankt Peterburg na muhi teroristov?
Ruska tajna služba FSB je sporočila, da so v Jekaterinburgu na Uralu pridržali sedem domnevnih pripadnikov Islamske države, ki so nameravali pripraviti teroristične napade v Moskvi in Sankt Peterburgu. Glavni 'režiser' napada naj bi prispel v Rusijo iz Turčije, potem pa naj bi pobegnil v Sirijo. Tam naj bi že bile tudi posebne enote čečenske vojske, ki so se po besedah kontroverznega čečenskega predsednika Ramzana Kadirova »infiltrirale med borce Islamske države« in tako zbirajo podatke o njih. Po podatkih FSB se na strani Islamske države bori kar 5000 borcev iz Čečenije.
