Begunec štiristo metrov od doma

Reportaža iz obmejnega mesta Karkamış, ki »meji« na Islamsko državo.

Sat, 27.02.2016, 09:00

Karkamış – Betonski zid in manjše minsko polje ločujeta nekoč tesno povezani mesti, med katerima pred vojno meje praktično ni bilo: turški Karkamış in sirski Jarablus. Danes je umetno vzpostavljena meja ena najbolj nenavadnih – in nevarnih – na svetu. Sirsko stran meje namreč v celoti obvladujejo pripadniki Islamske države.

Od Karkamışa proti zahodu Islamska država v tem trenutku obvladuje še okoli petdeset kilometrov meje s Turčijo. To območje je za Turčijo nekakšna »tamponska cona« brez prisotnosti oboroženega krila sirskih Kurdov YPG. Ti sicer že nekaj časa poskušajo osvojiti Jarblus, a je ta še vedno trdno v rokah skrajne sunitske milice, ki je na tem delu meje dolgo časa bivala v tihem sožitju s turškimi sosedi. Kurdi nadzirajo območje vzhodno od mesta.

Na meji je bilo do konca lanskega leta mirno. Ilegalno jo je – v obeh smereh – brez večjih težav vse od leta 2012 prestopalo tudi po sto in več ljudi na dan. Med njimi je bilo veliko tujih borcev, ki so se na severu Sirije nato pridružili različnim uporniškim skupinam. Tudi Islamski državi. Del turško-sirske meje med Karkamışem in Kilisom je bil zagotovo najbolj »prehoden« del več kot 900 kilometrov dolge meje med Turčijo in Sirijo.

Spopadi med turško vojsko in IS

Razmere na meji so se začele poslabševati, ko je Turčija po dolgotrajni aktivni pasivnosti, ki je pripomogla k širitvi IS, uradno vstopila v vojno proti teroristični milici, katere aktivnosti so bile nekaj časa za Ankaro strateško koristne. Potem so se stvari spremenile: sledila je serija samomorilskih in bombnih napadov. Zapletle so se tudi geostrateške razmere. Turčija se je znašla v globoki zadregi, hkrati pa se je ponovno, in to na stežaj, odprlo tudi kurdsko vprašanje. Turške oblasti so mejo s Sirijo najprej zaprle, potem nanjo poslale močne vojaške okrepitve in obenem na meji začele postavljati kilometre in kilometre betonskega zidu in bodeče žice. Zrasli so številni, že od daleč opazni stražni stolpi. Zaprtje meje je najbolj prizadelo sirske civiliste na begu pred vojnimi zločini vseh, v sirsko svetovno vojno vpletenih strani. Deset tisoči so ostali ujeti na sirski strani meje, v Karkamışu in okoliških begunskih taboriščih pa trenutno živi okoli 100.000 ljudi.

Na drugi strani meje so pripadniki Islamske države postavili minska polja, da bi se zavarovali pred morebitnim vpadom turške vojske. Jarablus je za IS postal ključna strateška operacija. Vprašanje je le, zakaj se skoraj 70 držav, ki sodelujejo v koaliciji proti Islamski državi skupaj z Rusijo, tako izogiba napadov na očitne pozicije skrajnih islamistov okoli mesteca, ki ga je zapustila večina civilnega prebivalstva.

Foto: Elio Germani

Konec januarja je v Karkamışu prišlo do prvega neposrednega spopada med turško vojsko in Islamsko državo. Njeni pripadniki so začeli streljati na turške vojake, ki so čistili minsko polje. Na revno turško obmejno mestece je padlo nekaj topniških izstrelkov. Turška vojska je odgovorila s tanki. Nekaj dni kasneje so turške varnostne sile zajele skupino ljudi, ki so iz Jarablusa ilegalno prestopili mejo: opremljeni so bili s samomorilskimi pasovi in namenjeni v Gaziantep, dobro uro vožnje oddaljeno milijonsko mesto. Od takrat naprej v Karkamışu, ki leži v neposredni bližini reke Evfrat, ključnega vodnega (in tudi strateškega) vira v celotni regiji, vladajo izredne razmere. Ljudje živijo v stalnem strahu pred novimi napadi IS in širitvijo sirske vojne na turško ozemlje. Mestece je v celoti militarizirano. Povsod krožijo policijska vozila. Vsak korak, ki ga po tihih in prašnih ulicah naredi tuj obiskovalec, je skrbno nadzorovan. Vsak drug korak – onemogočen.

Ko je tvoj najbližji sosed Islamska država

»Življenje je izjemno težko. Ves čas smo na preži,« je v svoji mali gostilni, bolj »kebabdžinici«, povedal gospod Mervan Kaja, ki je pred letom dni iz sosednjega Jarablusa zbežal v Karkamış. »Poglejte. Po tej ulici navzdol, takoj za železniško postajo, je stala moja trgovina. Od tu, kjer smo zdaj, je oddaljena točno 400 metrov. To je neverjetno, mar ne? Prodajal sem vse. Od hrane do orodja. Pred vojno je bil posel zelo dober. Meja je bila odprta. Ves čas smo trgovali. Ko je Jarablus zasedel Daeš (arabski izraz za IS, op. p.), so se stvari spremenile. Mojo trgovino so uničili, jaz pa sem za nekaj časa zbežal v Alep in od tam v Karkamış. Sem begunec, ki živi dve ulici od svojega doma,« je med kuhanjem čaja pripovedoval Mervan. Njegova dva sinova sta med tem pripravljala hrano. V Karkamışu ni veliko gostiln, zato je zgovorni Sirec z zaslužkom zadovoljen. »Kebab je tu šestkrat dražji kot v Siriji,« se je zasmejal in odgovoril sivolasi in zagoreli možakar in se odzval na telefonski klic. Po dolgem času se mu je oglasila hčerka, ki živi v Latakiji, sirskem obmorskem mestu, ki je režimska utrdba. »Že dve leti in pol se nisva videla,« je žalostno dodal možakar, ki iz begunstva lahko brez daljnogleda opazuje svoj stari dom na sirski strani nekoč skoraj neobstoječe meje.

V pričakovanju spopadov

Ulice v središču obmejnega mesteca, ki se z neposredno bližino Islamske države – črne islamistične zastave so še pred nekaj tedni vihrale le sto metrov od turških – do izbruha prvih spopadov ni pretirano ukvarjalo, so bile včeraj skoraj prazne. Prvi položaji IS so od tu oddaljeni okoli dvesto metrov, prebivalci pa pričakujejo, da bo v naslednjih dneh tudi Jarablus in z njim vred Karkamış postal ena izmed frontnih črt sirske vojne, ki je očitno vstopila v svoje odločilno obdobje.

Povezane novice

Video s turško-sirske meje: Pričakovati je vsaj kanček pozitivnega
26. February ob 18:18
Iz turškega mesta Karkamış – nedaleč od mesta, ki je pod nadzorom IS – se javlja Boštjan Videmšek.
Prijavi sovražni govor