Bo Putin porazil več kot le Islamsko državo?

Ruski predsednik Vladimir Putin­ je ponovno izkoristil ­vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav (SND) v kazahstanski prestolnici za ostro kritiko ZDA oziroma njihove nepripravljenosti na izmenjavo podatkov o Siriji. »V resnici ne razumem najbolje, kako lahko naši ameriški partnerji kritizirajo rusko borbo s terorizmom v Siriji, če se z nami nočejo pogovarjati niti o najpomembnejši stvari, kar je brez dvoma politična rešitev konflikta,« je poudaril v Astani.

Putinova kritika se nanaša na najnovejši poskus Rusije vzpostaviti­ dialog z Združenimi državami Amerike. Zadnjo rusko pobudo, da bi v Moskvi organizirali mednarodno konferenco o Siriji ali pa napotili v Washington rusko delegacijo na čelu s premierom Dmitrijem Medvedjevom, so v Washingtonu odločno zavrnili. Pred tem so zavrnili tudi ruski predlog o izmenjavi obveščevalnih podatkov. »Vse bolj se mi zdi, da imajo naši partnerji v glavi namesto možganov nekakšno kašo,« je Putinova doslej najostrejša kritika na račun ZDA.

V Siriji – kjer je Rusija 30. septembra sprožila prvo vojaško posredovanje zunaj postsovjetskega prostora v sodobni ruski zgodovini – uradni Washington po mnenju ruskega geopolitičnega analitika Rostislava Iščenka nepreklicno izgublja vlogo svetovnega voditelja. »Z operacijo ruske vojske v Siriji je Moskva dokazala krepitev svojega političnega, diplomatskega in vojaškega potenciala ter stabilnost svojega finančnega in gospodarskega sistema. Rusija se krepi, Združene države Amerike slabijo,« je poudaril Iščenko.

Zaradi ameriških kritik, po katerih Rusija namesto Islamske države napada »zmerne upornike«, so ruski predstavniki zaprosili ameriške kolege, naj jim zagotovijo seznam sprejemljivih tarč, vendar tega niso storili. Zatem je Rusija prosila, naj jim dostavijo vsaj seznam objektov, ki se jih nikakor ne sme napadati, vendar so odgovor čakali zaman. »To ni šala ali izmišljotina. Vse naše prošnje so zavrnili. Kako naj sodelujemo?« se je vprašal ­Putin.

Vnovič je poudaril, da je ruska operacija v Siriji popolnoma legitimna ter skladna z mednarodnim pravom, saj je zanjo zaprosil demokratično izvoljeni sirski predsednik Bašar al Asad. »Z letali in drugimi sredstvi napadamo izključno teroristične skupine, poleg tega je naša operacija časovno omejena, saj bo trajala samo toliko časa, kolikor bo trajala protiteroristična operacija Svobodne sirske vojske,« je poudaril ruski predsednik.

Panika med teroristi

Po podatkih ruskega obrambnega ministrstva so ruski lovci v zadnjih 24 urah 32-krat napadli položaje Islamske države v Damasku, Idlibu, Hami, Deir Ezorju in Alepu, kar je precej manj kot dan prej, ko so položaje IS v Siriji napadli kar 86-krat. »Manjša intenzivnost naših napadov je posledica uspešne ofenzive Svobodne sirske vojske. Teroristi se umikajo, skrivajo se po vaseh in spreminjajo logistiko sprejemanja streliva, orožja in drugih materialov,« so poudarili ruski vojaški viri, ki poročajo o pravi »paniki« med borci Islamske države, v kateri naj bi dezertiralo kar 600 teroristov.

»Kako so lahko prepričani, da bo njihovo orožje pristalo v pravih rokah?« je bil Putin kritičen na račun odločitve zahodne koalicije pod vodstvom ZDA, ki je varovancem v Siriji dostavila orožje kar s pomočjo padal. Da Washington v Siriji že od začetka igra umazano igro ter da je ruska operacija razkrila, da je cesar gol, ugotavlja geopolitični analitik F. William Engdahl v komentarju »Putin bo v Siriji porazil več kot samo Islamsko državo«. »Konec septembra so se pojavila poročila,­ da je major Anas Obaid ali Abu Zajd zapustil urjenje ameriške obveščevalne agencije Cia v Turčiji in se pridružil skupini Džabhat al Nusra (sirska veja Al Kaide). Ameriški uradniki priznavajo, da ne vedo, kaj se po vstopu v Sirijo zgodi z borci, ki jih urijo,« je bil kritičen Engdahl.

Moskovska vroča linija

Putin je opisal rusko operacijo v Siriji kot »impresivno«, v napadih iz zraka in Kaspijskega morja na tarče, ki so jih pred tem uskladili s sirsko oblastjo, pa je bilo po njegovih navedbah uničenih več ducatov nadzornih centrov Islamske države, skladišč z strelivom, teroristov in vojaške opreme. Hkrati s tem si ruska diplomacija prizadeva za oblikovanje čim širše protiteroristične koalicije in pogovori o tem že potekajo s Saudsko Arabijo, Združenimi arabskimi emirati, Egiptom, Jordanijo in Izraelom, s katerim je Rusija vzpostavila vročo linijo, prek katere bodo skrbeli, da med vojaškimi letali obeh držav v sirskem zračnem prostoru ne bi bilo bližnjih srečanj. V začetku oktobra naj bi ruski lovci Su-30 nad Sirijo menda že prestregli štiri izraelske lovce F-15.

»Za Islamsko državo se bori od 5000 do 7000 državljanov Ruske federacije in drugih držav postsovjetskega prostora. Ne moremo dovoliti, da bi pri nas uporabili izkušnje iz Sirije,« je Putin še enkrat pojasnil glavni razlog ruske intervencije v Siriji. V Astani so voditelji Skupnosti neodvisnih držav sprejeli dogovor, da bodo te s skupnimi močmi branile svoje meje, kar je povezano s čedalje bolj napetimi razmerami v Afganistanu. Eden od ciljev tamkajšnjih teroristov je po Putinovih navedbah destabilizirati razmere v državah srednje Azije.