Tiskane izdaje
Dobre tri tedne po začetku ofenzive iraške vojske in šiitskih milic na Tikrit, ki je že skoraj leto dni pod nadzorom Islamske države, je stanje na bojiščih »zamrznjeno«. Uradni Bagdad bo v naslednjih dneh na pomoč tudi uradno poklical ameriško vojaško letalstvo.
Ključna ofenziva pisane koalicije na Tikrit je po prvih desetih dneh napredovanja in vzpostavitve obroča okoli mesta pokojnega Sadama Huseina zašla v pričakovane težave. Borci Islamske države, ki so se v enem najbolj »trdnih« sunitskih mest tesno povezali z lokalnimi plemenskimi starešinami in predvsem z nekdanjimi visokimi častniki s strani Združenih držav razpuščene iraške vojske, središče za iraškega razmere zelo bogatega mesta še vedno trdno držijo v svojih rokah. Na njihovi strani je tudi velik del lokalnega sunitskega prebivalstva, ki se boji značilnih maščevalnih pohodov šiitskih milic. Ali kot pravi Alia Brahimi, raziskovalka na univerzi v Oxfordu: »Bitka za Tikrit je prepletena tako s taktičnim kot s simbolnim pomenom. Usoda te bitke bo določila usodo prihodnosti Iraka, hkrati pa je to tudi bitka za iraško preteklost.«
Prebivalci Tikrita ofenzivo iraških sil, šiitskih milic in pripadnikov iranske republikanske garde, ki pod poveljstvom legendarnega generala Kasema Sulejmanija oblegajo mesto, razumejo kot nadaljevanje iraške državljansko-sektaške vojne, ki je izbruhnila po ameriški okupaciji danes bolj ali manj padle države. Zato so bili poskusi iraških vladnih uradnikov in generalov, da na svojo stran pridobijo vsaj del sunitskega prebivalstva, ki Islamsko državo oportunistično – ne »ideološko« – vidi kot svojo zaščitnico, že vnaprej obsojeni na neuspeh.
Nadaljevanje državljansko-sektaške vojne
V zadnjih dneh so frontne črte okoli mesta precej tihe. Kljub temu, da je okoli Tikrita zbranih več kot 20.000 vojakov in pripadnikov različnih šiitskih paravojaških skupin in da se v mestu samem ne nahaja več kot 2000 borcev Islamske države, se je uradni Bagdad – enako velja tudi za Teheran, ki usmerja iraški »vojaški« promet – znašel v hudi zagati. Iraške sile tudi z obilno pomočjo Irana Tikrita ne morejo osvojiti brez silovitih izgub in brez uporabe vojaškega letalstva. Bombardiranje položajev Islamske države bi skoraj gotovo »poskrbelo« za uničenje mesta, ki je zaradi svojih širokih avenij in dobre vidljivosti za razliko od Faludže ali Ramadija, ki sta prav tako v celoti pod nadzorom skrajnih islamistov, sicer skoraj popolnoma neuporaben za klasično gverilsko in urbano bojevanje.
Pripadniki skrajne sunitske milice, ki se zavedajo, da bi morebitna osvoboditev Tikrita pomenila, da imajo vladne sile odprta vrata za pot do Mosula, so središče mesta zavarovali z več sto eksplozivnimi sredstvi in minirali ključne cestne povezave. Mesto je zapustilo več kot sto tisoč ljudi, iz 150 kilometrov oddaljenega Bagdada pa prihajajo novice, da so iraške oblasti sprejele odločitev, da »v naslednjih dneh« tudi uradno zaprosijo za pomoč ameriškega vojaškega letalstva, ki ima sicer ključno vlogo v mednarodni vojaški koaliciji, ki pa na območju Tikrita v boju z islamisti do sedaj ni bila dejavna. Eden izmed razlogov za to naj bi bil tudi neuradni dogovor Združenih držav in Irana, te nenačelne koalicije, ki skupaj »upravlja« z uradnim Bagdadom.
Zdaj, ko je postalo jasno, da bo Islamsko državo iz Tikrita mogoče pregnati le iz zraka, se utegnejo stvari precej spremeniti in zaplesti. Še posebej, ker naj bi bila bitka za Tikrit le »vmesna postaja« na poti v Mosul, drugo največje iraško mesto, ki so ga pripadniki IS v svojem bliztkriegu zasedli junija lani. Tedaj je več divizij iraške vojske mesto preprosto zapustilo, vladni vojaki pa so za seboj pustili ogromne količine orožja. To je Islamski državi omogočilo širitev in hitro preobrazbo iz milice v resno vojsko in posledično poskrbelo za koalicijsko vrnitev v Irak.
