Brezpilotniki v rokah džihadistov

Iz Mosula poročajo o prvih žrtvah, ki so jih med iraškimi vojaki z napadi »dronov« povzročili teroristi Islamske države.

Objavljeno
15. februar 2017 16.47
Damijan Slabe
Damijan Slabe
Do zdaj smo bili vajeni, da je bila vojna z brezpilotnimi letali v domeni ZDA in ameriškega boja proti islamskemu terorizmu. Ameriški »brezpilotniki« so pobijali v Iraku, Siriji, Afganistanu, Pakistanu, Jemnu in tudi drugod, kadarkoli se je prejšnjemu ameriškemu predsedniku Baracku Obami to zazdelo potrebno. Zdaj so se s prvimi uporabnimi primerki brezpilotnih letal oziroma dronov očitno oskrbeli tudi teroristi tako imenovane Islamske države.

V ameriški bitki za Mosul, ki niti približno ni tako problematizirana in kritizirana, kot je bilo rusko bojevanje z islamskimi teroristi v Alepu, so se po poročanju iraške vojske in njenih ameriških zaveznikov že konec lanskega leta prvič začela pojavljati tudi brezpilotna letala, ki so jih očitno vodili islamski teroristi. Prvotno nevarnost, ki so jo pri osvobajanju te druge najpomembnejše trdnjave Islamske države na ozemlju razpadlih Sirije in Iraka predstavljali predvsem in povsod razpredeni podzemni rovi, iz katerih so islamski skrajneži napadali zavojevalce mesta, je tako dopolnila še nevarnost iz zraka.

Po podatkih ameriških vojaški sil so islamski teroristi v bitki za Mosul od lanskega decembra do zdaj v svojih napadih že več kot tridesetkrat uporabili brezpilotna letala, s pomočjo katerih so odmetavali eksploziv na položaje iraške vojske. Ubili naj bi najmanj ducat iraških vojakov, več kot petdeset pa so jih ranili.

Prvi namigi o tem, da bi se Islamska država lahko dokopala do brezpilotnih letal, ki so jih do zdaj dominantno in v vseh bližnjevzhodnih spopadih uporabljali pretežno Američani, so se pojavili konec lanskega poletja. Takrat naj bi po izjavah tiskovnega predstavnika ameriških koalicijskih sil v Iraku na severu države v bližini položajev pešmerskih borcev, ki so se pripravljali za naskok na Mosul, na njihov tabor strmoglavilo brezpilotno letalo ene izmed milic Islamske države, ki je kmalu za tem eksplodiralo. Nekaj kurdskih borcev je bilo ubitih, več ranjenih, med njimi tudi dva francoska vojaka.

Primitivna tehnika, ki deluje

Kako je prišlo do napada z brezpilotnim letalom, je bila takrat še precejšnja uganka. Nihče namreč ni vedel točno povedati, ali je bilo brezpilotno letalo namenoma zgolj sestreljeno nad taborom pešmerg, tako da je strmoglavilo in kasneje na tleh eksplodiralo, ali pa je bilo premišljeno vodeno tako, da je padlo na načrtovani kraj, in da je s časovnim zamikom nastavljena eksplozija, ki je odjeknila kmalu za tem, lahko pobila čim več vojakov, ki so si prišli ogledat razbitine. Nejasnosti je bilo še veliko, povsem jasno pa je bilo, da brezpilotna letala, tudi če so videti kot stiroporne kopije, ki pod svojimi krili nosijo še tako preprost eksploziv, lahko uporabljajo tudi teroristične skupine tako imenovane Islamske države, ki si letalstva in pravih napadov iz zraka sicer ne morejo privoščiti.

Da ne bi bilo dvomov, je Islamska država konec prejšnjega meseca prvič objavila tudi propagandni video, v katerem je demonstrirala, kako njeni pripadniki uporabljajo brezpilotna letala. Video je prikazoval 19 takih brezpilotnih napadov na iraške varnostne sile, v katerih je bilo očitno ranjenih več vojakov, med drugim pa tudi posnetek dveh džihadističnih borcev, ki sta na bregovih Tigrisa izstreljevala tako brezpilotno letalo. Pod krili je imelo nameščene granate, ki jih je brezpilotnik kasneje očitno odvrgel na položaje iraške armade.

Odkod teroristom droni?

Čeprav so se nekateri pripadniki »sirskih demokratičnih oboroženih sil« že lansko poletje hvalili s posnetki dronov, ki da naj bi jih v spopadih vse pogosteje uporabljali pripadniki Islamske države, je dolgo časa veljalo, da se islamskih teroristov vsaj iz zraka ni treba bati. Tistih nekaj letal in helikopterjev, ki jim jih je uspelo zapleniti v spopadih z iraško armado, je bilo bolj ali manj neuporabnih, saj naj bi teroristom primanjkovalo usposobljenih pilotov, predvsem pa tehnikov in letališkega osebja za njihovo vzdrževanje. Pri dronih je zadeva veliko bolj preprosta. Pilotirati jih zna vsak otrok, predvsem pa je dokaj enostavno tehniko, ki je tudi komercialno že vse bolj dostopna, mogoče dobiti v prosti prodaji. Kot opozarjajo nekateri vojaški strokovnjaki, je dokaj soliden brezpilotnik, ki je zmožen dvigniti tudi kilogram eksploziva, mogoče naročiti kar prek Amazona.

Vojaški analitiki zato že nekaj časa opozarjajo, da bi vojna z droni, ki je bila do zdaj privilegij posameznih vojaško in tehnološko visoko razvitih držav, v Siriji in Iraku kmalu lahko postala problem. New York Times se je tako že pred časom pisal o neobjavljenem poročilu ameriškega Centra za boj proti terorizmu z West Pointa, po katerem bi teroristi že v zelo bližnji prihodnosti lahko uporabljali povsem običajne in na prostem trgu dostopne brezpilotnike, ki so sposobni prenašati vse več tovora na vse daljše razdalje. Ameriški kongres naj bi zato že julija lani Pentagonu, ki že dalj časa opozarja na to nevarnost, odobril 20 milijonov dolarjev dodatnega denarja prav za boj proti »terorističnim dronom Islamske države«. Nevarnost namreč nikakor ne grozi le vojakom na sirskem, iraškem in drugih bojiščih, ampak vsem državam tako imenovane koalicije proti Islamsk državi. Dovolj grozljivo si je predstavljati že zgolj to, kakšna katastrofa bi nastala, če bi teroristi vse zmogljivejše brezpilotnike, ki jih je mogoče dobiti v prosti prodaji, opremili z eksplozivom in jih uporabili za brezpilotni teroristični napad na množico ljudi, zbranih, na primer, na nogometnem štadionu ali na kakšni drugi množični prireditvi.