Tiskane izdaje
Velika Britanija je skupaj z zaveznicami leta 2011 pomagala strmoglaviti režim Muamerja Gadafija, kasneje pa ob pomanjkanju učinkovite strategije, s katero bi zagotovila mirno politično tranzicijo, dovolila, da se je stanje v državi sprevrglo v kaos. Sisi opozarja, da je treba popraviti narejeno škodo, preden razmere v državi postanejo neobvladljive.
Ena od ključnih tem današnjega obiska egiptovskega predsednika Abdela Fataha al Sisija v Londonu bo prihodnost Libije. Egiptovski voditelj namerava pozvati Veliko Britanijo in druge članice zveze Nato, naj dokončajo tisto, kar so začele leta 2013, če hočejo, da se država ne spremeni v novo Sirijo. Libija »predstavlja nevarnost za vse nas«, je na predvečer svojega srečanja z britanskim premierom Davidom Cameronom povedal v intervjuju za časopis Daily Telegraph. Predvsem je opozoril na problem odsotnosti učinkovite oblasti, kar je v Libiji ustvarilo idealne pogoje za širjenje ekstremizma.
Obisk nekdanjega vojaškega generala, ki se je na oblast povzpel z državnim udarom in odstranitvijo svojega demokratično izvoljenega predhodnika, prihaja v času, ko na Otoku poteka burna razprava o možnosti širitve britanskih letalskih napadov na položaje pripadnikov Islamske države tudi na ozemlje Sirije. Cameronova vlada je pod čedalje večjim pritiskom, da predstavi koherentno strategijo ukrepanja. Brez te tvega, da člani parlamenta in pristojnih odborov ne bodo prikimali njenim načrtom, med drugim zaradi napak, ki jih je pred štirimi leti storila med posredovanjem v Libiji.
Sisi je bil v intervjuju kritičen do omejenega odziva zahodnih držav na grožnjo, ki jo predstavlja Islamska država v Siriji in Iraku, hkrati pa opozoril pred zaostrovanjem razmer v Libiji. »Območje ekstremizma in nestabilnosti se širi, in ne krči,« je dejal.
Nedokončana misija
Natove sile so pred dvema letoma, na podlagi resolucije varnostnega sveta OZN, odigrale ključno vlogo pri strmoglavljenju Gadafijevega režima. Mednarodno posredovanje je bilo po le nekaj mesecih razglašeno za uspeh in Natova misija v Libiji se je oktobra 2011 tudi uradno zaključila. Toda v letih, ki so sledila, so se razkrile vse napake, ki jih je Zahod storil pri načrtovanju svoje intervencije v Libiji. Brez učinkovitega načrta za vzpostavitev vodstvenih struktur in demokratičnih institucij, ki bi lahko preprečile ponovno prelivanje krvi, so razmere v Libiji postajale čedalje bolj negotove.
»To je bila misija, ki ni bila opravljena do konca,« je pred potjo v London dejal nekdanji vojaški general. »Libijo se je pustilo brez vodstva, in to takrat, ko je najbolj potrebovala našo pomoč. Zdaj smo se znašli v položaju, v katerem so voljo libijskega ljudstva ugrabile militantne skupine.« Po Sisijevih besedah mora mednarodna skupnost podpreti vse napore za pomoč libijskemu prebivalstvu in gospodarstvu, predvsem tako, da čim prej zaustavi dotok denarja, orožja in tujih borcev ekstremistom. »Pri tem morajo pomagati vse članice Nata, ki so sodelovale v misiji, tudi Britanija,« je dodal.
Gojišče ekstremizma
Namesto stabilne in varne države, kakršno so v času intervencije obljubljali zahodni politiki, med njimi tudi britanski premier, je Libija postala gojišče islamskega ekstremizma in koridor za tihotapce orožja ter ljudi iz osrčja Afrike proti Sredozemlju. Cameron je med obiskom države leta 2013 vztrajal, da Libija v svetu nima večjega prijatelja od Združenega kraljestva. »Z vami bomo stali skozi vso pot,« je obljubil med nastopom v Tripolisu.
Britanski premier, ki je od izkušnje v Libiji bistveno bolj pazljiv pri vpletanju svoje države v tuje vojne in pri izbiri svojih besed, bi po mnenju nekaterih komentatorjev moral upoštevati Sisijeva opozorila in uresničiti obljubo, ki jo je dal pred dvema letoma. Reševanje problemov v Libiji bi imelo neposredne koristi tako za Britanijo kot za Evropo. Hkrati bi to okrepilo tudi njegovo pogajalsko pozicijo pri uresničevanju načrtov o širjenju letalskih napadov na ozemlje Sirije.
