Če bo počilo tu, bo počilo povsod

Pogovor z veleposlanikom EU v Bagdadu o prihodnosti Kurdistana in Iraka po porazu Islamske države.

čet, 23.11.2017, 14:00
»Vprašanje Iraka ni ideološko, je vprašanje moči in razmerij. Šiitska moč in vzpon Irana, saudski odziv in preobrat na dvoru … v središču vsega tega dogajanja je Irak.«

Erbil – Veleposlanik Evropske unije v Iraku Ramon Blecua se zadnjih nekaj tednov giblje med Bagdadom in Erbilom. Srečuje se z iraškimi in kurdskimi voditelji ter poskuša umiriti napetosti, ki dva meseca po referendumu o neodvisnosti in posledičnem ostrem odzivu iraških oblasti še vedno hodita po robu (nove) vojne.

»Vojaška kampanja proti Islamski državi še ni končana. Vojaška zmaga je le začetek dolge procesa stabilizacije. Še vedno je razseljenih 3,2 milijona ljudi. Upam, da se bodo lahko čim prej vrnili domov. Po takšnem sovraštvu in brutalnosti, ki ju je sejala IS, je to odločilno. Kalifat je padel, a vedeti moramo, da se je hranil z izjemno šibkim in ranljivim družbenim tkivom,« nam je v Erbilu povedal veleposlanik Evropske unije v Iraku Ramon Blecua, ki pravi, da je bil Daeš (arabsko ime za IS) rezultat treh kriz: regionalnega konflikta, notranjega politično-sektaškega sesutja in propada državnih institucij po tako imenovani arabski pomladi – in to v kontekstu velikega geostrateškega spopada.

»Visoke cene ni plačal le Irak. Poglejmo samo v sosednjo Sirijo … Regionalna kriza je razbila cement – lepilo – tradicionalnih arabskih družb. Sekularne ideologije, ki so, nanašajoč se na stari otomanski sistem, skupaj držale kar nekaj etnično in versko pisanih držav, so izginile. Nastal je vakuum, ki so ga zapolnili islamski skrajneži,« je nadaljeval evropski veleposlanik v Iraku, državi, ki je bila po njegovih besedah vedno središče varnostnih razmerij in razmer v celotni regiji. Od dogajanja v Iraku so bila zadnjih nekaj desetletij odvisna dogajanja po celotnem Bližnjem vzhodu,« je v pogovoru dodal visoki španski diplomat, ki se strinja, da je obračun z Islamsko državo trajal predolgo. Svoje mnenje o »zamudi« je strnil v en sam, toda zelo poveden stavek: »Ko se je Islamska država pojavila, se nihče ni hotel boriti z njo.«

O razbitih kurdskih iluzijah in neenotnosti ter nujnost dialoga

Zdaj, ko je samooklicana Islamska država (vsaj) vojaško premagana, se je po kurdskem referendumu o neodvisnosti (25. september) na severu Iraka odprla nova fronta. Med iraškimi vladnimi silami in šiitsko milico Hašd al Šabi na eni in izjemno neenotnimi kurdskimi pešmergami na drugi strani. Evropska unija se je – razen Belgije – zelo jasno zavzela za enotnost Iraka in Kurde, ponovno, pustila na cedilu. To seveda ni bilo presenečenje. Še posebej ne v luči dogajanja v Kataloniji: EU je nasilen obračun z demokratičnim »projektom« namreč dovolil in s tem tudi omogočil tudi »na domačem terenu«.

»Nahajamo se v zelo kritičnem obdobju. Kriza v iraškem Kurdistanu je težka in občutljiva. Če bi se zaostrila, bi bil to lahko zadnji udarec Iraku kot enotni državi, toda zdi se mi, da se razmere umirjajo,« pravi evropski veleposlanik v Iraku Ramon Blecua. Slabe odnose med Erbilom in Bagdadom razume kot krizo zaupanja. Kurdski voditelji so po njegovih besedah razočarani, ker jim Bagdad ni prisluhnil – ker so iraške oblasti zavračale dialog. Pri tem, dodaja, ne gre pozabiti tudi notranje politične dinamike v iraškem Kurdistanu. Ta je še posebej prišla do izraza ob »(primo)predaji« skoraj štiridesetih odstotkov ozemlja morebitne kurdske države v roke iraških varnostnih sil in šiitske milice Hašd al Šabi, ki sta v tednih po referendumu tako rekoč brez resne obrambe zasedli še pred dvema mesecema »varno« kurdsko ozemlje.

»Kurdi so razočarani, toda razočaran je tudi predsednik iraške vlade Haider al Abadi, ki je referendum − ta je potekal v izjemno občutljivem času, v EU menimo, da prezgodaj − razumel kot nož v hrbet. Kurdski voditelji so jezni tudi na Evropsko unijo, a mi smo bili v pogovorih z njimi vedno zelo neposredni, zato se naši odnosi ne bodo poslabšali. Mednarodna skupnost je podprla enotnost Iraka, zdaj pa so se Združeni narodi ponudili za mediatorja med Erbilom in Bagdadom. Ključno vprašanje je, kaj je v tem trenutku politično možno,« je zelo jasen evropski veleposlanik, od katerega so veliko pričakovali tako v Bagdadu kot Erbilu. Vedel je, da bodo Kurdske regionalne oblasti (KRG) izvedle referendum – in to kljub številnim dvomom tako v regiji kot v svetu diplomacije. Do zadnjega je sicer upal, da bodo sklenili dogovor, toda politična razmerja znotraj Kurdistana in v regiji so bila preprosto preveč kompleksna, da bi bilo to mogoče.

Irak kot nevralgična točka celotnega Bližnjega vzhoda

»Vprašanje Iraka ni ideološko, je vprašanje moči in razmerij. Šiitska moč in vzpon Irana, saudski odziv in preobrat na dvoru … v središču vsega tega dogajanja je Irak. Predsednik vlade Abadi je do zdaj opravil dobro delo. Spretno je krmaril med različnimi zunanjimi vplivi. Ladjo je krmaril čez hud vihar. Vojaško je porazil Islamsko državo. Toda do zdaj je država delovala kot urgenca. Zdaj pa Irak nujno potrebuje reforme in načrt dolgoročnega zdravljenja.«

Španski diplomat, ki je pred prihodom v Irak služboval v Jemnu, za seboj pa ima dve desetletji kriznih držav, je prepričan, da bi lahko Evropska unija pri obnovi Iraka – nikakor ne le fizični – odigrala zelo pomembno vlogo. »Saj poznate tisto šalo – Američani nekaj naredijo prav šele, ko vse naredijo narobe … Evropejci tu nimamo takšne prtljage. To je naša velika primerjalna prednost. Smo iskren partner z močno humanitarno in razvojno vlogo, ki pa ne namerava narekovati tempa igre. Mislim, da bi bil Irak lahko uspešna evropska misija,« je prepričan ramon Blecua.

Evropski veleposlanik v Bagdadu − uradno »vodja delegacije Evropske unije« − se zaveda, da so razmere v Kurdistanu − in tudi drugod po Iraku − še vedno, kot pravi, »eksplozivne«. »Edina pot naprej,« dodaja, »so pogajanja«. Razveselilo ga je dejstvo, da med iraško vojsko in pešmergami ni bilo veliko neposrednega bojevanja. Obe strani sta se po njegovih besedah po svojih najboljših močeh poskušali izogniti prelivanju krvi, kar je znak politične zrelosti, hkrati pa so pomembno diplomatsko vlogo odigrale sosednje države z Iranom in Turčijo na čelu ter tudi Združene države.

Diplomatsko vlogo? Vse omenjene države so se brez oklevanja postavile na stran vlade v Bagdadu in enotnosti Iraka. Kurdi so ostali sami s svojimi gorami in zgodovinskim hrepenenjem – minus država, velik del ozemlja in polovica naftnih vrtin, ekonomske osi morebitne kurdske državnosti? »Irak spet postaja močan regionalni igralec. V politiki je čutiti novo, 'nadsketaško' dinamiko. Tako v Erbilu kot v Bagdadu. To je dober znak. Treba je najti osnovo za nov odnos – če bo počilo tu, bo počilo povsod. To je pomembno tudi za varnost Evrope. Ta se začne s stabilnostjo in varnostjo v našem sosedstvu. Spomladi bodo v Iraku zelo pomembne parlamentarne volitve. Nujno je, da bodo v prihodnosti države primerno zastopani tudi suniti,« je strnil vodja delegacije Evropske unije v Iraku.

Prijavi sovražni govor