Tiskane izdaje
Bruselj – Tudi diplomacija na visokih obratih, ki je konec tedna potekala na vrhu G20 v Brisbanu, ni prinesla popuščanja napetosti med Zahodom in Rusijo, povezanih z ukrajinsko krizo. Niti po večurnih pogovorih na štiri oči med nemško kanclerko Angelo Merkel in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom (pozneje se jima je menda pridružil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker) ni bilo pozitivnih znamenj.
V očeh Zahoda je za ogroženost premirja, sklenjenega na začetku septembra v Minsku, najbolj odgovoren Putin. Rusija da ga ni spoštovala, nadaljuje pošiljanje orožja, tudi tankov in raket, čez mejo v Ukrajino. Takšne so vsaj informacije generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga.
Zato se zunanji ministri EU, ko se bodo danes – prvič pod vodstvom nove zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini – sestali v Bruslju, ne bodo mogli ogniti razpravam o zaostritvi sankcij proti Rusiji. V bruseljski diplomaciji so pri ocenah dogajanja na vzhodu Ukrajine bolj pazljivi kot v Natu. »Premiki vojaških kolon in opreme so jasni,« je povedal visoki diplomat Unije. To da dokazujejo informacije obveščevalnih in drugih služb. Toda glede njihove identitete (ali so enote ruske) in njihovega števila raje ne omenjajo nič konkretnega.
Premiki enot in okrepitev obstreljevanja v Lugansku, na letališču v Donecku in tudi v Mariupolu so za bruseljsko diplomacijo znamenje, da bi se razmere utegnile spet zaostrovati. »Težko je reči, kaj vse skupaj pomeni. Se gibljemo k popolnemu propadu premirja iz Minska?« se je vprašal diplomat. Zunanji ministri 28 članic bodo na zasedanju predstavili svoje videnje položaja in odločili, kaj bi lahko naredili. Skoraj za izključeno velja, da bi se že zavzeli za poostritev gospodarskih ukrepov proti Rusiji.
Verjetno je, da bodo predlagali razširitev seznama kaznovanih organizacij in posameznikov, ki jim zamrznejo premoženje in prepovedo vstop v EU, ker so sodelovali pri destabilizaciji Ukrajine. Tako bi Unija na seznam uvrstila še več proruskih separatistov. Gospodarski ukrepi so veliko večji zalogaj, njihova priprava je daljša. Doslej so bili v dveh krogih sprejeti ukrepi na področju obrambe, energetike, financ in tudi tehnologij za dvojno rabo. Četudi so ukrepi EU in ZDA res povečali gospodarske težave Rusije, ni jasno, koliko (lahko) vplivajo na ustavitev Putina.
Ruski predsednik je sinoči v intervjuju za ARD opozoril, da je z zaostrovanjem ukrepov ogroženih več sto tisoč delovnih mest v Nemčiji, krivdo za spopade pa je pripisal Ukrajini. Poročevalcem z Zahoda je navrgel, da tega nočejo videti in ne omenjajo, kaj dela ukrajinska vlada, ki da želi uničiti vse nasprotnike. »To želite? Mi tega nočemo in ne bomo dovolili,« je bentil Putin. Na drugi strani Zahodu največ skrbi dela njegova nepredvidljivost, neizpolnitev danih besed in nadaljevanje pritiska na države v postsovjetskem prostoru, kakršni sta Gruzija in Moldavija. Pritisk ima še širše razsežnosti, predvsem na Balkanu. Tednik Spiegel, ki se sklicuje na visoke diplomate, piše o razmišljanju o novi politiki containmenta, kakršnega so po vojni zasnovale ZDA za ustavljanje širjenja sovjetskega vpliva. Omenjajo zaupni dokument nemškega zunanjega ministrstva, po katerem želi Moskva tesneje povezati Srbijo z Rusijo ne le z vojaškim sodelovanjem in dobavami plina, marveč tudi s panslavistično retoriko. Rusija da že tako uživa velik ugled, med drugim si ga je zagotovila s stališčem do Kosova.
Nedavna vojaška parada v Beogradu ob Putinovem obisku velja za uspeh takšne strategije. Ruska logika je, da bi ob naložbah podjetja morali poskrbeti še za ljudi in infrastrukturo. Tako Rusi posodabljajo srbske železnice, Lukoil je lastnik Beopetrola, v Črni gori je Rusija največji investitor. Hamburški tednik citira predsednika zunanjepolitičnega odbora evropskega parlamenta Elmarja Broka, češ, Putinov cilj je doseči, da balkanske države opustijo željo po članstvu v EU ali da pozneje kot članice vplivajo na sklepe EU s proruskimi stališči.
Nemška diplomacija med ukrajinsko krizo z nezadovoljstvom spremlja prizore velikega prijateljstva Srbije in Rusije, saj da bi Beograd med približevanjem Uniji moral poudarjati evropsko usmerjenost. Balkanske države niso izjema. Za eno od ruskih zaveznic v EU velja Bolgarija. Tudi madžarski premier Viktor Orbán se postavlja po robu sankcijam. Veliko dvomov je še v Avstriji, na Češkem, v Sloveniji, Italiji, na Slovaškem. Navsezadnje je tudi zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini izrazila jasen dvom o njihovi učinkovitosti.
