Dokler ne pade prva bomba

Severna Koreja bi se lahko tokrat zadovoljila z manjšim raketnim poskusom in tako soj žarometov prepustila Iranu.

pon, 16.10.2017, 10:30

Okoli 40 ladij ameriške in južnokorejske vojaške mornarice je v ponedeljek začelo skupne vojaške vaje v vodah okoli Korejskega polotoka, je sporočil predstavnik generalštaba v Seulu. Manevri bodo potekali na obeh straneh polotoka, v njih pa sodeluje tudi ameriška letalonosilka Ronald Reagan s spremljevalno bojno skupino in dva z vodenimi raketami oborožena rušilca.

Poveljnik ameriškega pacifiškega vojaškega letalstva Terrence O'Shaughnessy je pojasnil, da je jedrska oborožitev Severne Koreje »resna nevarnost za vse nas« in dodal, da so ZDA odločene obraniti mir in varnost regije, za kar mora biti zavezništvo »pripravljeno odreagirati s hitro, ubojno in premočno silo, da bi tako zaščitilo skupne interese«.


V Pjongjangu vsake skupne vojaške vaje na jugu polotoka razumejo kot priprave na invazijo na sever. Foto: Kim Hong-Ji/Reuters

Toda prav vojaške vaje spet ogrožajo mir in stabilnost regije, ker jih Severna Koreja razume kot priprave na vojno, zaradi česar je že aktivirala premična izstrelišča, nosilci raket pa so že tako v stalnem gibanju, kar kaže na priprave na nov raketni poskus.

Severnokorejska tiskovna agencija KCNA je v soboto opozorila na »brezobzirno delovanje vojnih manijakov«, dan pozneje pa je spomnila, da ima vojaško vodstvo v Pjongjangu še vedno na muhi otok Guam, ki gosti ameriška vojaška oporišča.


Na tokratnih manevrih bo sodelovala tudi ameriška letalonosilka Ronald Reagan. Foto: Vincent Yu/AP

Analitiki si niso enotni glede tega, kako bi lahko Severna Koreja odgovorila na vojaške vaje, v katerih vidi priprave na ameriško invazijo. Glede na to, da bodo manevri potekali do petka in da se v sredo začenja 19. kongres kitajske komunistične partije, je skoraj gotovo, da bo ta teden nekaj poletelo iz katere od severnokorejskih raketnih baz.

S tem bi tamkajšnji voditelj Kim Džong Un z enim udarcem pokazal Washingtonu, da ga niso prestrašile grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in pokvaril razpoloženje kitajskega partijskega in državnega voditelja Xi Jinpinga, ki bo na tokratnem srečanju politične elite potrdil svoj status nevprašljivega avtokrata, kakršnega Kitajska ni imela že vse od časov Mao Zedonga.


Ključni akterji, ki bi lahko korejsko krizo potisnili v vojno brezno ali pa jo potegnili z njegovega roba: severnokorejski vodja Kim Džong Un, kitajski voditelj Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump. Foto: AFP

Severna Koreja bi se lahko odzvala z izstrelitvijo rakete kratkega dosega v eno izmed okoliških morij, kakršne doslej niso izzvale velikih sil, da skličejo varnostni svet OZN z namenom zaostritve sankcij proti tej državi.

Pjonjang je tudi doslej kalkuliral, koliko se mu splača usmerjati ameriški bes nase v trenutku, ko je aktualna druga država, ki jo Washington prav tako smatra za »grožnjo«. Ker je trenutno v središču pozornosti Iran, bi lahko Kim Džong Un pustil Trumpu, da si najprej obrabi zobe na tem orehu, in šele potem nadaljeval z napovedanimi izstrelitvami medcelinskih raket.


Severna Koreja bi se tokrat lahko zadovoljila s poskusno izstrelitvijo rakete krajšega dosega, kakršne praviloma ne sprožijo odziva mednarodne javnosti. Foto: Reuters

Ameriški analitiki pa predvsem odštevajo čas, ki je ostal do oborožene akcije. Upokojeni general Barry McCaffrey je za televizijo NBC izračunal, da »če se vzame v obzir sedanji jezik, ki ga uporablja [ameriška] administracija, pomanjkanje diplomatskega angažmaja in resno pomanjkanje strategije, drsimo proti vojni, ki bo izbruhnila najpozneje prihodnje leto«.

Kljub temu je ameriški državni sekretar Rex Tillerson v nedeljo novinarjem CNN dejal, da Trump »noče vojne«. »Z diplomatskimi prizadevanji bomo nadaljevali dokler ne pade prva bomba,« je dejal prvi mož ameriške diplomacije. Toda ni pojasnil, čigava bomba.

Prijavi sovražni govor