Drobljenje kurdskega ozemlja in iluzije o državnosti

Iraški Kurdi, ki so napovedali zamrznitev referendumskih rezultatov, so pod silovitim regionalnim in mednarodnim pritiskom.

pet, 27.10.2017, 14:00
Iraški Kurdi izgubljajo tudi bitke na diplomatskem parketu, kjer jim edino oporo nudita Rusija in Izrael, a ta na »terenu« za zdaj nima neposrednega učinka.

Dober mesec po referendumu o neodvisnosti je iraški Kurdistan v ozemeljsko, politično, strateško in vse bolj tudi ekonomsko najslabšem položaju po pomladi 2003, ko so pešmerge po padcu režima Sadama Huseina vzpostavile avtonomijo kurdskih območij na severu Iraka.

Kurdske regionalne oblasti (KRG) v Erbilu so stisnjene v kot. Potem ko so iraške vladne sile skupaj s šiitsko milico Hašd al Šabi prejšnji teden tako rekoč brez omembe vredne kurdske obrambe zasedle »sporna ozemlja« v provincah Kirkuk, Dijala in Nineveh, iraško-iranske vojaške enote še naprej oblegajo kurdska ozemlja.

V zadnjih dveh dneh so spopadi potekali severozahodno od Mosula. Iraško-iranske sile so poskušale prebiti kurdsko obrambo v bližini Fišhaburja, logistično ključnega mejnega prehoda s Turčijo. Območje zadnjih spopadov leži tudi v bližini sirske meje, ki iraški Kurdistan povezuje s sirskim − sirsko mejo tu obvladuje kurdska milica YPG, ki iraškim Kurdom v tem trenutku še edina omogoča nekaj »strateške globine«. To območje je pomembno tudi zaradi naftovoda, ki iraško in kurdsko nafto čez mejo »vodi« proti turškemu sredozemskemu pristanišču Ceyhan, kjer so turške oblasti, sodeč po zadnjih informacijah, kurdsko nafto že začele ločevati od iraške. Po izgubi naftnih polj okoli Kirkuka se je proizvodnja nafte pod nadzorom KRG iz povprečnih 600.000 sodčkov na dan znižala na le nekaj več kot 200.000.

Mednarodna osamitev

Iraški Kurdi izgubljajo tudi bitke na diplomatskem parketu, kjer jim edino oporo nudita Rusija in Izrael, a ta na »terenu« za zdaj nima neposrednega učinka. V četrtek zvečer se je oglasil varnostni svet Združenih narodov, ki je predvidljivo »zaskrbljen« zaradi zaostrovanja napetosti med Erbilom in Bagdadom. Toda v podtonih sporočila, ki poziva k spoštovanju ustavnosti in ozemeljske celovitosti Iraka ter pogajanjem, je mogoče zelo jasno čutiti, da iraški Kurdi na svoji poti proti morebitni neodvisnosti, ki so jo tako množično podprli na referendumu 25. septembra, niti slučajno ne morejo računati na podporo ZN. »Države članice vse strani pozivamo, naj se vzdržijo groženj in uporabe sile ter se angažirajo v konstruktivnem dialogu, ki bi ga, če bodo zaprošeni, lahko vzpostavili tudi Združeni narodi. To bi bila pot k umirjanju razmer in ohranitvi iraške enotnosti,« so v ZN med drugi zapisali v popolnoma brezzobi izjavi.

Ta v celoti ignorira dejstvo, da so Kurdske regionalne oblasti v želji po preprečitvi širjenja spopadov, ki bi se lahko hitro stopnjevali v vojno, že v torek predlagale zamrznitev referendumskih rezultatov – za nedoločen čas. Toda predsednik iraške vlade Haider al Abadi je predlog Erbila zavrnil.

»Sprejmem le popolno razveljavitev refereduma,« je v četrtek izjavil Abadi, ki se je na krilih vojaških zmag proti samooklicani Islamski državi in neomajni vojaški, politični in finančni pomoči iz Teherana, dejanskega vladarja današnjega Iraka, iz umirjenega uradnika spremenil v agresivnega in totalitarnega voditelja, ki ne dopušča nasprotnega mnenja. Razen seveda na rednih obiskih v Teheranu, kamor hodi po navodila − v četrtek se je srečal tako z iranskim predsednikom Hasanom Rohanijem kot z vrhovnim voditeljem ajatolo Alijo Hamenejem. Oba sta podprla zadnje poteze iraških oblasti, s poudarkom na zaščiti »enotnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Iraka«. Abadi se je dan prej mudil tudi v Ankari, kjer je za svoj obračun s Kurdi prav tako prejel neomajno podporo.

Notranja kurdska nasprotja

Mednarodni in regionalni pritisk na Erbil krepi tudi notranja kurdska nasprotja, ki so po domnevni izdaji − Kurdska patriotska zveza (PUK) pod vodstvom družine Talabani se je dogovorila za umik pešmerg iz Kirkuka − ponovno na visokih obratih. V tem trenutku se zdi, da je vladavina družine Barzani in Kurdske demokratične stranke (KDP) bolj šibka kot kadar koli v zadnjih štirinajstih letih in pol.

»Kurdistan je s pobudo, da zamrzne rezultate referenduma, pokazal iskreno voljo, da se izogne prelivanju krvi in začne dialog. Abadi in Iran sta to pobudo zavrnila. Šiitska milica Hašd al Šabi je pešmerge napadla s treh strani. Kje je mednarodna skupnost, da bi obsodila te napade?« se sprašuje Hemin Havrami, politični svetovalec predsednik iraškega Kurdistana Masuda Barzanija, ki je zadnje dni zaradi »velikih tveganj in igranja na srečo« tarča politične opozicije. Stranka Sprememba (Goran) celo zahteva njegov takojšnji odstop − Barzanijev mandat se je, poudarjajo, tako ali tako iztekel že pred dvema letoma.

Povezane novice

Kraja zemlje
20. oktober ob 20:00
(Vele)izdaja
18. oktober ob 06:00
Prijavi sovražni govor