Tiskane izdaje
Kaj pa če ...? To vprašanje se postavlja že dolgo, toda po zadnji izmenjavi verbalnih salv med ZDA in Severno Korejo je bila tudi ta dilema povzdignjena na novo raven nervoze. Kaj pa če bo Pjongjang res preizkusil vodikovo bombo nekje nad Tihim oceanom?
Prav s tem je namreč v petek zagrozil severnokorejski zunanji minister Ri Jong Ho, ko je novinarjem, ki spremljajo zasedanje generalne skupščine OZN, dejal, da bi lahko vodja Kim Džong Un razmislil o tem, da bi poslal termonuklearno bojno glavo do neke točke nad Pacifikom, kjer bi eksplodirala in tako vsemu svetu, še posebej pa Američanom, pokazala, kakšno moč ima v svojih rokah severnokorejski partijski vrh.
Čeprav je strokovnjak za omejevanje širjenja jedrskega orožja na middleburyjskem inštitutut za mednarodne študije Jeffrey Lewis opisal takšno možnost kot »gigantski bleščeči blisk«, je tudi on takoj po tem priznal, da pravzaprav nihče ne ve, kako bi bila videti eksplozija vodikove bombe nad oceanom. Večina strokovnjakov pravi, da bomo to vedeli šele takrat, ko se bo zgodilo.
Vsi strokovnjaki za oboroževanje in razoroževanje že dolgo proučujejo, ali je Severna Koreja sploh zmožna izvesti takšen poskus, po svarilu ministra Rija pa so se lotili analiz potencialnih scenarijev njegove izvedbe.
Severna Koreja je 3. septembra uspešno raznesla domnevno vodikovo bombo, kar je bil njen šesti jedrski preizkus. Foto: AP
Najmanj verjetno je, da bi Severni Korejci takšno bombo odvrgli iz letala. Najverjetneje bi namesto tega uporabili balistično raketo, najbolj nevaren scenarij pa je tisti, ki predvideva, da bi lahko bila bomba nameščena na raketo, izstreljeno iz podmornice. Takšen test bi bil pravzaprav podoben seriji ameriških jedrskih eksplozij leta 1962, izvedenih kot odgovor na sovjetsko prekinitev moratorija na jedrske poskuse, ki jo je Nikita Hruščev razglasil poleti tega leta.
Atmosferskega jedrskega poskusa niso izvedli nikjer na svetu že vse od leta 1980, ko je Kitajska detonirala svojo bombo nad jedrskim središčem Lop Nura na severozahodu države. Od več kot 2000 jedrskih poskusov, kolikor so jih izvedli, odkar so izumili to vrsto orožja, so po podatkih komisije za pripravo sporazuma o splošni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) več kot sto detonacij izvedli v raznih koncih Tihega oceana.
Na Marshallovih otokih, denimo, kjer so jedrsko orožje testirali Američani, opažajo pogostejša rakava obolenja, pogostejše deformacije otrok ob rojstvu, pa tudi več ljudi z obolenji ščitnice. V Francoski Polineziji pa so poleg takšnih pojavov zaznali tudi pogostejše zemeljske plazove, potrese in cunamije.
Za povečavo kliknite na grafiko.
Severnokorejski atmosferski poskus bi, pravijo strokovnjaki, uničil velik del rib in morskega življa, koliko bi vplival na ljudi, pa bi bilo odvisno od vremenskih razmer v atmosferi v trenutku eksplozije.
V vsakem primeru je največje upanje, da je Severna Koreja s to grožnjo samo opozorila na najhujši možni razplet krize in da bo pripravljena na kompromise, s katerimi bi zagotovili, da se to vendarle ne zgodi.
Težava je sicer ta, da je šel verbalni duel medtem že predaleč. Po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump v torek v svojem prvem nastopu v generalni skupščini OZN označil severnokorejskega voditelja za »raketarja« (Rocket Mana), ga opozoril, da se »podaja v samomor«, in zagrozil, da bo »popolnoma« uničil njegovo državo, je severnokorejska tiskovna agencija KCNA v petek objavila govor Kim Džong Una, v katerem ta svari Trumpa, da bo »drago plačal«, ker je »užalil mene in mojo državo pred očmi sveta ter izgovoril najbolj srdito vojno napoved v zgodovini«.
Ameriški predsednik v svojem prvem govoru v generalni skupščini ni skoparil z grožnjami Severni Koreji in njenemu voditelju. Foto: Richard Drew/AP
»Zagotovo in definitivno bom z ognjem ukrotil tega duševno motenega ameriškega senilnega starca,« je dejal Kim v govoru. »Akcija je najboljši način ravnanja s senilnim starcem, ki, potem ko ne sliši več drugih, samo še ponavlja tisto, kar sam hoče povedati.«
Poznavalci razmer v Severni Koreji opozarjajo, da voditelj te države še nikoli doslej ni poslal sporočila svetu v prvi osebi ednine. To bi lahko bila napoved ene od tistih velikih potez, ki se jih svet najbolj boji.
