Tiskane izdaje
Evakuacija tujega diplomatskega osebja in sistematično zapiranje predstavništev zahodnih držav v jemenski prestolnici, ki je od septembra pod nadzorom hutijskih upornikov, vzbuja vtis, da se jemenska politična kriza nezadržno spreminja v varnostno.
Vlade Združenih držav Amerike, Francije in Velike Britanije so se v roku 48 ur ena za drugo odločile začasno zapreti svoja veleposlaništva v Jemnu, sklicujoč se na zaostrene varnostne razmere v državi, ki so postale prenevarne za normalno funkcioniranje njihovih diplomatskih misij.
Jemen je poleg Sirije in Libije, kjer divjata državljanski vojni, postal tretja bližnjevzhodna država brez ameriškega veleposlaništva. Na State departmentu so potrdili, da od včeraj v Sani ni več njihovih diplomatskih predstavnikov, poslopje ambasade pa je prazno. Podobno sporočilo je na svoji spletni strani objavilo tudi britansko zunanje ministrstvo, ki je v sredo zjutraj iz prestolnice evakuiralo britanskega veleposlanika in celotno diplomatsko osebje. Kot so sporočili iz Pariza, Francija v Jemnu ohranja svoje predstavnike samo še do petka. Med razlogi za skorajšnji umik so predstavniki francoske vlade navedli »nedavne politične dogodke« in slabe varnostne razmere.
Skupaj z obvestili o zapiranju veleposlaništev so prišla tudi opozorila državljanom omenjenih držav, naj jemensko ozemlje zapustijo v najkrajšem možnem času. »Britanci, ki kljub našim nenehnim opozorilom ostajajo v Jemnu, naj državo nemudoma zapustijo,« je v izjavi zapisal britanski minister za Bližnji vzhod Tobias Ellwood. K čim prejšnjem odhodu so bili včeraj pozvani tudi vsi ameriški in francoski državljani.
Strah pred nadaljno destabilizacijo
Odločitev zahodnih držav predstavlja eno najmočnejših indikacij doslej, da se situacija v Jemnu le nekaj tednov po padcu vlade in odstopu predsednika Abdrabuha Mansurja Hadija obrača v čedalje bolj nepredvidljivo smer. Vodstvo šiitskih upornikov je prejšnji teden napovedalo, da namerava razpustiti parlament in prevzeti nadzor nad državo, ki vse od prejšnjega meseca nima delujoče vlade. Napoved skupine, ki je septembra lani v prevzela nadzor nad glavnim mestom, utegne po poročanju New York Timesa dodatno destabilizirati državo, ki je pod Hadijevo oblastjo veljala za eno najpomembnejših ameriških zaveznic v boju proti Al Kaidi. Čeprav šiitski uporniki pod vodstvom Abdula Malikija al Hutija zavračajo sodelovanje s teroristično mrežo, hkrati nasprotujejo velikemu vplivu ZDA v jemenski politiki. Vse več je dokazov, da njihove aktivnosti financirajo iranske oblasti.
Visoki predstavniki upornikov so v pogovorih z zahodnimi mediji vztrajali, da uzurpacija oblasti ni del njihovih načrtov o zamenjavi obstoječega parlamenta z nacionalno skupščino ter izglasovanjem petčlanskega predsedniškega odbora. Hutijcem po besedah Saleha Alija Samada ni preostalo drugega, kot da razglasijo način vnovične vzpostavitve oblasti, s čimer bi k pogajanjem prisilili ostale politične skupine, zlasti separatistično gibanje z juga države. Samad je vztrajal, da si uporniki kljub nasprotovanju ameriški politiki želijo normalnih odnosov z ZDA in drugimi državami.
