Premirje prekršeno? V Mariupolu prva žrtev novih spopadov

Amnesty International je obe strani obtožila vojnih zločinov, med drugim bombardiranja, ugrabitev, mučenja in ubijanja.

Objavljeno
07. september 2014 11.17
UKRAINE-CRISIS/
Ma. Ja., Delo.si
Ma. Ja., Delo.si

Kijev − Le slaba dva dni po sklenitvi dogovora o prekinitvi spopadov med sprtima stranema na vzhodu Ukrajine sporazum že visi na nitki. Pretresle so ga namreč eksplozije, o katerih poročajo iz okolice največjega »uporniškega« mesta Doneck in strateško pomembnega pristanišča Mariupol.

V današnjih napadih v Mariupolu je po zadnjih informacijah umrla ena oseba, še trije ljudje so ranjeni, med njimi menda tudi vojak. Iz okolice mesta so o eksplozijah in gostem črnem dimu poročali že sinoči. O bombardiranju pa danes poročajo tudi iz območja severno od Donecka, kjer leži letališče, piše Reuters. Čeprav je mesto v rokah upornikov, letališče nadzorujejo ukrajinske sile. Strele in eksplozije je bilo danes moč slišati tudi iz bližnjega predmestja Avdijivka. Uporniki so sporočili, da so ukrajinske sile premirje prekršile s streljanjem na njihove položaje na šestih lokacijah. Pri tem je bilo menda ubitih več upornikov.

Spopadi na vzhodu Ukrajine so doslej zahtevali skoraj 2800 življenj, najmanj pol milijona ljudi pa je zaradi nasilja pobegnilo s svojih domov. Na desetine mest in vasi je v ruševinah.

Novo nasilje je izbruhnilo le nekaj ur po telefonskem pogovoru med ukrajinskim in ruskim predsednikom Petrom Porošenkom in Vladimirjem Putinom, ki sta se strinjala, da dogovor, podpisan v petek, »načeloma drži«. Obe strani sta druga drugo sicer že včeraj obtožili kršitev prekinitve ognja. »Premirje ni spoštovano v celoti, napadi in spopadi se nadaljujejo,« je po poročanju agencije Ria Novosti dejal premier samooklicane Ljudske republike Doneck Aleksander Zaharčenko. Predstavnik ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Andrij Lisenko pa je dejal, da je vojska zabeležila več uporniških provokacij.

To sicer ni prva prekinitev ognja med sprtima stranema − o eni so se dogovorili že junija, a je zdržala le nekaj dni. Posredniki v sporu upajo, da bodo tokrat drugače in da bodo z v petek podpisanim sporazumom tlakovali pot k trajnejšemu premirju. A pogajalce čaka še veliko dela. Med drugim se namreč še vedno niso dokončno dogovorili o prihodnjem statusu regij Doneck in Lugansk. Čeprav so uporniki na začetku tedna omilili svoje zahteve in sporočili, da se zavzemajo le za večjo avtonomijo, so včeraj obrnili ploščo − njihov vodja iz Luganska je sporočil, da s podpisom protokola ne odstopajo od želje po ločitvi od Kijeva

Amnesty International obe strani obtožil vojnih zločinov

Medtem je organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) obe strani, vpeti v konflikt na vzhodu Ukrajine, obtožila vojnih zločinov, med drugim vsesplošnega bombardiranja, ugrabitev, mučenja in ubijanja, poroča AFP. »Obe strani v tem konfliktu sta pokazali nespoštovanje do človeških življenj in očitno kršili mednarodna določila,« so opozorili pri AI.

Organizacija je pojasnila, da so njihovi raziskovalci opravili intervjuje z begunci, ki so pobegnili pred nasiljem. Mnogi med njimi so jim povedali, da so ukrajinske vladne sile bombardirale njihove stanovanjske soseske. »Pričanja nakazujejo, da so bili napadi vsesplošni, mnogi med njimi pa spominjajo na vojne zločine,« so opozorili pri AI. Organizacija je zabeležila tudi poročila o ugrabitvah, mučenju in ubojih, ki so jih zakrivili uporniki, po drugi strani pa je prejela tudi navedbe o ugrabitvah in pretepih, ki so jih izvedli prostovoljni bataljoni, ki se bojujejo na strani ukrajinskih vladnih sil.

Amnesty International je poleg tega Rusijo obtožila podpihovanja oboroženega konflikta.

»Civilisti v Ukrajini si zaslužijo zaščito in pravico,« je dejal generalni sekretar AI Salil Shetty. »Brez temeljite in neodvisne preiskave obstaja tveganje, da bo Ukrajina še več generacij nosila brazgotine te vojne,« je dodal.