Erdoganov pogrom nad mediji

Ta teden so turške oblasti tako zaprle 131 medijev in izdale zaporni nalog za 99 novinarjev. Do zdaj je bilo aretiranih 22 novinarjev, ki jih lahko brez zaslišanja in možnosti pomoči odvetnika oblasti v priporu zadržijo do trideset dni. Imena 42 novinarjev, ki so jih oblasti po naših informacijah na »črno listo« uvrstile že nekaj mesecev pred spodletelim pučem, so bila javno objavljena – predsednik Recep Tayyip Erdogan jih povezuje z v Združenih državah živečim klerikom Fethullahom Gülenom, »državnim sovražnikom številka ena«, ki ga oblasti obtožujejo organizacije puča in od ZDA zahtevajo njegovo takojšnjo izročitev Turčiji.

Z dekretom, ki ga uradni Ankari omogočajo pred tednom dni uvedene izredne razmere, je bilo v zadnjih dneh zaprtih 45 časopisov, 15 revij, 16 televizijskih kanalov in 29 založniških hiš. Pogrom nad mediji, ki so, ironično, pri preprečitvi vojaškega udara odigrali morda celo najbolj pomembno vlogo, je celovit. Oblasti obračunavajo z vsemi mediji, ki jim niso absolutno naklonjeni in še zdaleč ne le tistimi, v katerih je zaznati ideološke in /ali finančne sledi nekdanjega predsednikovega mentorja, prijatelja in soborca.

Oblasti so najbolj udarile po opozicijskem časniku Zaman, katerega angleško uredništvo so sicer z grobo silo razpustili že marca in za urednika nastavili vladajoči Stranki pravičnosti in razvoja (AKP) lojalne kadre. Zamanova kolomunista Alija Bulaça in Mümtazera Türköneja so, denimo, v slogu stalinističnih čistk na njunem domu aretirali v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah. Policisti so preiskali njuni domovanji in ju obtožili sodelovanja v propadlem poizkusu puča. Obračun z Zamanom, ki se ga dnevno proda v 600.000 izvodih (najbolj prodajan turški dnevnik), je bil v času, ko si lahko oblasti s popolnim alibijem propadlega puča in z odsotnostjo kakršne koli glasne kritike s strani mednarodne skupnosti privoščijo praktično kar koli, docela predvidljiv. Oblasti so med drugim zaprle tudi kurdsko televizijo IMC TV, tiskovno agencijo Cihan in vplivni dnevni časopis Taraf.

Zaradi množičnega pregona turških kolegov so svoje ogorčenje izrazile številne mednarodne novinarske organizacije, med drugim tudi v Društvu novinarjev Slovenije.

»Naši turški kolegi so vse pogosteje tarča pregonov po določilih protiteroristične zakonodaje in nasilnih dejanj. Politična oblast v medijskih hišah, ki ne poročajo v skladu z njeno željo ali diktatom, menjuje uredništva in z različnimi metodami pritiska na njihove lastnike. Vrhunec teh pritiskov je izdaja nalogov za aretacijo 42 novinarjev zaradi njihove domnevne vloge pri nedavnem neuspelem poizkusu državnega udara. Po oceni DNS gre za nedopusten poseg v medijsko svobodo, ki so ga v organizaciji Novinarji brez meja že označili za 'lov na čarovnice',« so v DNS zapisali v izjavi za javnost.