Tiskane izdaje
Ameriški zunanji minister John Kerry je v soboto v Londonu poskušal znova uglasiti stališča mednarodnih pogajalcev, kakšne pogoje mora izpolniti Iran za sporazum o prihodnosti njegovega jedrskega programa. Po polenih, ki jih Beli hiši pod noge mečejo domači republikanci, je stališča zaostrila še Francija, Izrael pa poskuša izrabiti razpoko.
Ameriška diplomacija je gonilo mednarodnih pogajanj, s katerimi poskušajo pet stalnih članic varnostnega sveta (ZDA, Rusija, Kitajska, Britanija in Francija) in Nemčija prepričati Iran, naj se odpove domnevnim načrtom o izdelavi jedrskega orožja in svoj program plemenitenja urana omeji v izključno civilne namene. Med zadnjim krogom pogajanj, ki se je v švicarski Lozani končal v petek, je do nesoglasja prišlo znotraj skupine P5+1, saj francoska diplomacija nasprotuje vztrajanju pri 31. marcu kot roku za oblikovanje sporazuma, ker naj bi to omajalo pogajalsko moč mednarodne skupnosti.
Američani so poskušali nesoglasje razvrednotiti kot nepomembno, a je predsednik Barack Obama v petek nemudoma poklical francoskega kolega Françoisa Hollanda, Kerry pa se je dan pozneje kar na londonskem letališču sestal s kolegi iz Britanije, Francije, Nemčije ter z zunanjo ministrico EU Federico Mogherini. Še pred tem je dejal, da bi morali pogajalci vztrajati pri zastavljenem roku za sprejem osnutka sporazuma. Rusija in Kitajska za zdaj ob strani puščata Zahodu, da opere svoje perilo, in ju ni bilo v London, je pa Kerry v petek po telefonu govoril z zunanjima ministroma obeh držav.
Odprta vprašanja
Čeprav sta iranska in ameriška delegacija v Švici izrazili optimizem, pa je zadnji krog pogajanj razkril vrsto ovir. Ena največjih je hitrost, s katero bo mednarodna skupnost umikala sankcije proti Iranu. Prav tako ni soglasja, kakšne omejitve pri raziskavi in razvoju centrifug za bogatenje urana naj sprejeme Teheran. Po ameriških zahtevah naj bi sporazum Iran vsaj za leto dni oddaljil od možnosti, da proizvede dovolj obogatenega urana za jedrsko bombo, če bi poskušal kršiti dogovor.
Pri tem Francija vztraja, da naj bi sporazum veljal 15 let, medtem ko v ZDA govorijo o »najmanj desetih letih«. Javno je francoska stališča izrazil njihov veleposlanik v ZDA Gérard Araud, ki je po Twitterju sporočil, da je vztrajanje pri marčevskem roku za dokončanje osnutka pogajanj »slaba taktika, ki nas sili, da pogajanja zaključimo za vsako ceno«. Po sedanjem načrtu naj bi do 31. marca sklenili načelni dogovor, ki bi ga nato dokončno izbrusili do 1. julija.
Priložnost so nemudoma pograbili v Izraelu, saj je včeraj v Pariz priletel izraelski minister za strateške zadeve Juval Steinitz in napovedal, da bo poskušal »preprečiti slab sporazum, poln lukenj ... ali pa vsaj zapreti te luknje in izboljšati pogoje«. Z njim potuje tudi izraelski svetovalec za nacionalno varnost Joseph Cohen, poleg Francije, ki naj bi bila najbliže stališčem židovske države, pa želita izraelsko stališče predstaviti tudi v drugih evropskih prestolnicah.
Netanjahujev strel v koleno
Neimenovani francoski diplomat je sicer za agencijo Reuters napovedal, da kljub razlikam znotraj skupine P5+1 izraelsko lobiranje ne bo uspešno. Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi namreč z nastopom v ameriškem kongresu v začetku marca, ko je na veselje desnice rušil diplomatska prizadevanja Bele hiše, močno načel svoj vpliv. »Izrael je šel predaleč in se sam potisnil na obrobje. Pred tem smo sodelovali in jim omogočali vpliv na vsebino, toda zdaj so njihove zahteve povsem nerealne,« Reuters navaja svoj francoski diplomatski vir.
Nekateri ameriški komentatorji trša francoska izhodišča povezujejo tudi z željo Pariza, da na Bližnjem vzhodu omaja podobo ZDA kot vodilnega pogajalca in sunitskim arabskim državam pokaže svoja trdna stališča. Večina premožnega Saudskega polotoka namreč tako kot Izrael nasprotuje naraščajočemu vplivu Irana, v francoskih očeh pa naj bi bili predvsem potencialni veliki kupci orožja.
Ameriški diplomati so neuradno zaradi francoskih kritik precej slabe volje, nekateri pa se celo bojijo, da bi Pariz v skrajnem primeru lahko celo blokiral sprejetje sporazuma v Združenih narodih. Mednarodni pogajalci naj bi za pogajalsko mizo z Iranom spet sedli v četrtek.
