General Breedlove ostro napadel Putina

Visoki ameriški general in vrhovni poveljnik Natovih sil za Evropo Philip Breedlove je v torek pred ameriškim senatnim odborom za oborožene sile opozoril, da Rusija načrtno pomaga sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu »begunsko krizo spremeniti v orožje proti Zahodu«.

Kot je Breedlove povedal pred senatnim odborom, naj bi bile ruske vojaške operacije v Siriji, ki trajajo že pol leta, namenjene predvsem spodbujanju množičnega bega iz države, kar seveda povzroča hude težave predvsem Evropi. Po generalovih ocenah torej »Rusija in Asadov režim skupaj in namenoma uporabljata migracije kot orožje, s katerim bi rada uničila evropske strukture in zlomila evropsko odločnost«.

General je Rusijo in njenega predsednika med drugim obtožil tudi tega, da Moskva s politiko, ki jo vodi Vladimir Putin, načrtno postaja vse hujši sovražnik Združenih držav Amerike in Evrope. Rusija naj bi se po njegovih besedah odločila, »da bo naša dolgoročna nasprotnica in permanentna grožnja tako Združenim državam kot našim evropskim zaveznicam«.

Enako tudi v Ukrajini

Da so se v Moskvi zavestno odločili za tako politiko, naj bi po generalovih besedah dokazovalo tudi rusko ravnanje v ukrajinski krizi, kjer Nato zadnje čase znova opaža vse več kršitev dogovorjenega premirja in še vedno zelo aktivno prisotnost Rusije. »Samo v zadnjih štiriindvajsetih urah« je bilo po trditvi Breedlovea, ki je v ameriškem senatnem odboru govoril v torek, »v doneškem bazenu kar 71 spopadov«, v katere so bili vpleteni ostrostrelci in topništvo. Ker je bilo v vseh minulih tednih takih spopadov le približno 450, številka jasno kaže »na okrepljeno aktivnost«. Ta naj bi se po oceni Natovega poveljnika povečala zlasti v zadnjih dveh tednih, kajti pred tem je bilo v vzhodni Ukrajini vzdolž razmejitvene črte, ki naj bi ločevala ukrajinske vladne enote od tako imenovanih proruskih upornikov, relativno mirno.

Še posebej zaskrbljujoče naj bilo, kot je dejal Breedlove, ker je v te spopade zadnje čase znova vključenega tudi vse več težkega orožja, ki bi ga morali obe strani po dogovoru o premirju umakniti daleč za črto spopadov. General je v imenu Nata Rusijo znova obtožil, da je še vedno krepko vpletena v spopade na vzhodu Ukrajine, in da upornike še vedo oskrbuje tako z orožjem kot z ustreznimi vojaškimi komunikacijskimi sredstvi in s svojimi informacijami. Tudi zato naj bi mirovna pogajanja, s katerimi skušajo doseči trajno rešitev ukrajinske krize, že mesece stopicala na mestu.

ZDA obupale nad Putinom

V Washingtonu naj bi zato menda obupali nad že več kot dvajsetletnim ponujanjem partnerstva Moskvi. Po besedah visokega Natovega generala in poveljnika Natovih sil za Evropo, ki je v senatu nastopil skupaj z ameriškim zunanjim ministrom Johnom Kerryjem in njegovim gostom, nemškim zunanjim ministrom Frank-Walterjem Steinmeierjem, so se vsa ameriška prizadevanja za partnerstvo z Rusijo izrodila. Ker je Združenim državam in Evropi do zdaj velikokrat primanjkovalo »vojaških virov za ustrezno pariranje« znova okrepljeni in bolj agresivni Rusiji, se bo Zahod prisiljen dodatno oborožiti, je po vojaško pod povedano potegnil črto visoki ameriški general. Pentagon je po njegovem na to pripravljen.

Še en diplomatski poskus

Zunanja ministra John Kerry in Frank-Walter Steinmeier sta bila seveda veliko bolj diplomatska. Skupaj sta pozvala vse v ukrajinski konflikt vpletene strani, naj se skušajo kolikor je le mogoče držati v Minsku dogovorjenih mirovnih prizadevanj. Pri temo morata »obe strani«, kot je poudaril Kerry, »storiti vse, kar je v njuni moči«. Po oceni poročevalcev Kerryjev poziv ni bil namenjen samo Rusiji, ampak v veliki meri tudi vladi v Kijevu. Kajti jutri naj bi se v Parizu znova srečali zunanji ministri Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine, da bi se dogovorili o nadaljevanju procesa iz Minska oziroma vsaj o tem, kako po vseh novih napetostih dodatno stabilizirati razmere in na vzhodu Ukrajine do te mere utrditi vojaško premirje med proruskimi separatisti in ukrajinskimi varnostnimi silami, da bo mirno iskanje rešitve krize sploh še mogoče. Velika večina pred več kot enim letom menda že usklajenih rešitev in dogovorov iz tako imenovanega sporazuma iz Minska se namreč še ni začela niti uresničevati, kaj šele, da bi bile uresničene.