Tiskane izdaje
Po propadlem poizkusu daljše prekinitve ognja v Siriji so propadli tudi poizkusi iskanja »nove« diplomatske rešitve najbolj krvavega konflikta našega časa. Rusko in režimsko brutalno bombardiranje Alepa in protestni odhod francoskega in britanskega veleposlanika ter ameriške veleposlanice s seje varnostnega sveta ZN ubijajo ostanke upanja.
Alep, največje sirsko mesto in ključno bojišče sirske vojne, je najhujši dokaz, kako neučinkovita in neiskrena je svetovna diplomacija. Ko se je pred dvema tednoma zdelo, da bo prekinitev ognja vendarle zdržala dlje od le nekaj dni, so najprej koalicijska letala (ameriška, britanska in danska) v napadu na cilje samooklicane Islamske države ubile 62 vojakov sirske vladne vojske, prejšnji ponedeljek pa je bil napaden in skoraj povsem uničen konvoj humanitarne pomoči, ki je bil namenjen ravno v oblegani vzhodni Alep. Združeni narodi so nemudoma zaustavili dostavo humanitarne pomoči – to je bilo »taktično« darilo režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki skozi celotno vojno celostno onemogoča dostop humanitarne pomoči v mesta in vasi, ki jih s pomočjo ruskih letal, libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, iranske republikanske garde in iraških šiitskih milic oblegajo njegove sile.
Nikoli hujše bombardiranje
Zadnje štiri dni so po vzhodnem delu Alepa nepretrgoma padale bombe. Ruski in režimski bombniki so po končanju prekinitve ognja na del mesta, ki je od poletja 2012 pod nadzorom koalicije uporniških milic, sprožili najhujšo letalsko ofenzivo doslej, v kateri je umrlo več sto ljudi. Po podatkih humanitarne organizacije Save the Children je bilo med ranjenimi, ki jih je lokalnim aktivistom in pripadnikom tako imenovanih belih čelad uspelo pripeljati do še delujočih bolnišnic, skoraj polovica otrok.
V bolj ali manj improviziranih bolnišnicah v vzhodnem Alepu vladajo grozljive razmere. Za skoraj 300.000 ujetih ljudi, ki so vsak dan izpostavljeni srditemu bombardiranju in topniškemu obstreljevanju, skrbi le trideset izmučenih zdravnikov, skupaj z belimi čeladami tudi samih neposrednih tarč napadov. »Na ulicah je, v izjemno nevarnih razmerah, stotine ranjenih ljudi. Nekaterim tam nudimo pomoč. Nekatere so umaknili v manjše hiše, ki služijo kot poljske bolnišnice. Tudi te so polne. Povsod so mrtvi in ranjeni ljudje,« je iz vzhodnega Alepa včeraj sporočil aktivist in novinar Ala al Halabi.
Tako v vzhodnem kot v zahodnem delu mesta, ki je pod nadzorom sirskih oblasti, že nekaj dni ni vode – vodovodi so bili namerno poškodovani med obojestranskim obstreljevanjem. V vzhodnem Alepu, ki je – z nekajdnevnim predahom – obkoljen že od 17. julija, zmanjkuje tudi hrane, zdravil in bencina. Ljudje so obupani in tudi vse bolj vdani v usodo. Le redkokdo dvomi, da je to … prezgodnja smrt.
Rusija je kljub drugačnim zagotovilom in vodilni vlogi pri kovanju načrta zaustavitve sovražnosti očitno skupaj s sirskim režimom krenila v končni obračun, ki ga, tako kot ves čas, opravičuje z bojem proti terorističnim skupinam. Medtem ko po vzhodnem Alepu padajo bombe, in to tudi nove, ki povzročajo ognjeno razdejanje, se sirska vladna tiskovna agencija na twitterju do obisti cinično »hvali« s kvaliteto nočnega življenja v zahodnem delu mesta, kar je bilo povsem v slogu nedavne propagandne objave sirskega ministrstva za turizem, ki je sredi najhujše vojne Sirijo predstavilo kot turistični raj s prelepimi plažami, planinami in arheološkimi najdišči.
Da, nekoč je v Siriji bivala človečnost.
Diplomatska vojna
Spopadi so se z ulic sirskih mest v zadnjih dneh »preselili« tudi v diplomatske pisarne, vrhunec diplomatske vojne pa je bilo nedeljsko zasedanje varnostnega sveta Združenih narodov, ki so ga v trenutku, ko je predstavnike VS začel nagovarjati sirski veleposlanik Bašar al Džafari, protestno zapustili francoski in britanski veleposlanik François Delattre in Matthew Rycroft ter ameriška veleposlanica Samantha Power.
»Rusija ima moč, da ustavi vojno. Namesto miru Rusija in Asad ustvarjata vojno. Namesto da bo dovolila dostop humanitarne pomoči za Sirce, Rusija in Asad bombardirata bolnišnice in tiste, ki nudijo prvo pomoč,« je bila na izrednem zasedanju varnostnega sveta neposredna Powerjeva, sicer avtorica kultne knjige o (ne le) ruandskem genocidu Problem iz pekla (A Problem from Hell). Powerjeva je dodala, da Rusija in sirski režim uničujeta, »kar je ostalo od ikonografskega bližnjevzhodnega mesta«. Po njenih besedah rusko delovanje v Siriji ni boj proti terorizmu, pač pa – »barbarizem«.
Podobno neposredna sta bila britanski in francoski veleposlanik. »Alep je za Sirijo to, kar je bilo Sarajevo za Bosno in kar je bila Guernica za špansko državljansko vojno. Ta teden se bo v zgodovino zapisal kot teden, ko je propadla diplomacija in je slavil barbarizem,« je bil v vedno umirjenem, politično korektnem in mlahavem varnostnem svetu ZN neposreden francoski veleposlanik François Delattre.
