Tiskane izdaje
Nad tem, da zahodni politiki in mediji uporabljajo dvojna merila, ko govorijo oziroma poročajo o dogajanju na Bližnjem vzhodu in tako imenovani vojni proti terorizmu, se ne pritožujejo le Rusi. Kar nekaj takih »razumevajočih« do ruskega predsednika Vladimirja Putina, kakor so jih etiketirali njihovi kritiki, je mogoče najti tudi na Zahodu.
Ko so Putina po koncu zadnjega vrha držav iz skupine Brics vprašali, kaj meni o zahodnih »dvojnih standardih« v stališčih do ruske pomoči sirski vladi pri osvobajanju sirskega Alepa in enakega početja Američanov in njihovih zaveznikov v iraškem Mosulu, je ta odgovoril, da je podobnost med obema vojaškima posegoma očitna. Moskva zato po njegovih besedah na človekoljubna opozorila »naših zahodnih partnerjev« glede Alepa odgovarja, da je tudi Mosul mesto z več kot poldrugim milijonom prebivalcev, zato so letalski napadi zelo nevarni za civiliste. Putin je izrazil upanje, da bodo »ameriški in v tem primeru francoski partnerji« naredili vse, da bi bilo čim manj oziroma nobenih žrtev med civilnim prebivalstvom. A Rusija »v nasprotju z našimi zahodnimi partnerji« ne bo povzročala cirkusa, je izjavil ruski predsednik, »ker se zavedamo, da se moramo bojevati proti teroristom in da druge poti ni«.
»Licemerje«, »disidentski pogledi«, »zavajanja« ...
Putin je bil zelo diplomatski v primerjavi z zgražanji nad tem zahodnim »licemerjem«, ki ne prevladuje le v »prokremljevskih« medijih, ampak je zahodno jadikovanje nad usodo »ubogih« v vzhodnem delu Alepa obkoljenih »teroristov« iz podružnice razvpite Al Kaide razkačilo celo tako zagrizene Putinove kritike, kakor je ostrojezična komentatorka časnika Nova gazeta Julija Latinina. Na Zahodu so bili takšni »disidentski« pogledi, ki enačijo ofenzivi v drugih največjih mestih Sirije in Iraka, večinoma omejeni na alternativne, spletne medije, komentator francoskega dnevnika Le Monde Christophe Ayad pa je pred dnevi ugotovil, da je razširjevalcem te »zavajajoče primerjave«, najsi bodo z leve ali desne strani političnega spektra, skupno to, da »brezpogojno podpirajo ruskega predsednika«. Ayad se je v dolgem analitičnem članku potrudil, da je opisal dogajanje v zadnjih nekaj letih. Razlogov za dogajanja v Iraku ali vznika tamkajšnjega terorizma ni omenil, ampak je ponudil temeljne razloge, zakaj razmere v Alepu, kjer da se je civilno prebivalstvo uprlo »režimu« v Damasku, in Mosulu, kjer da so nedolžni civilisti postali žrtve teroristične invazije, niso primerljive.
Obrnjeni standardi
Veteran ameriškega preiskovalnega poročanja Robert Parry meni drugače. Po njegovih besedah je vzhodni del Alepa »v bistvu pod nadzorom teroristov Al Kaide«, zato je: »Kakorkoli že je vojna grozljiva, je v tem, da tisti politiki in komentatorji, ki so slavili ameriške marince, ko so med okupacijo Iraka uničili Faludžo, zdaj podpirajo izganjanje Islamske države iz Mosula, več kot zgolj pridih licemerja.« Prejšnji teden je 67-letni novinar, ki je pred dobrima dvema desetletjema ustanovil Konzorcij za neodvisno novinarstvo, objavil ostro kritiko ameriške sedme sile. »Ko se je začela ofenziva v iraškem Mosulu, ki jo podpirajo ZDA, so vodilni ameriški mediji pripravljali Američane, naj za civilne žrtve krivijo teroriste, a za sirski Alep veljajo nasprotna pravila,« je zapisal. Po njegovih besedah bomo v prihodnjih tednih gotovo veliko slišali o tem, kako Islamska država uporablja prebivalce Mosula kot »živi ščit«, kar bo postalo opravičilo za ameriško bombardiranje civilistov in ubijanje otrok. »Tam bodo za vse krivi teroristi, medtem ko bodo v Alepu uporabljali obrnjene ‘novinarske’ standarde,« je prepričan Parry. Novinar, ki je nekoč za agencijo AP in revijo Newsweek razkrival, kako je administracija ameriškega predsednika Ronalda Reagana prodajala orožje sovražnemu Iranu, z izkupičkom pa v Nikaragvi financirala protivladne oborožene tolpe, »kontrase«, je kot zgled takih »dvojnih meril« navedel uredniško politiko enega najvplivnejših časnikov na svetu, New York Timesa. Analiziral je nekaj zadnjih zapisov, ki so v tem dnevniku obveščali o obeh vojaških operacijah, in pokazal, da so dopisniki iz Iraka osredotočeni na poročanje o tem, kako je civilno prebivalstvo žrtev terorističnih okupatorjev, medtem ko že naslov poročila iz Sirije pove, kdo je v tem primeru ubijalec civilistov: »Zdi se, da sta Sirija in Rusija pripravljeni požgati Alep.«
Kdo jé neslanosti?
Urednik britanskega konservativnega tednika Spectator Rod Liddle je tudi eden od tistih, ki bi ga drugače misleči označili za »razumevajočega do Putina«. Pred dnevi je obsodil zelo nevarno britansko zaostrovanje odnosov z Rusijo in izjave britanskih politikov, ki so zahtevali sestrelitev ruskih letal nad Sirijo ali po »klovnovsko« pozivali k demonstracijam pred ruskim veleposlaništvom. Kot razlog za ostre ukrepe proti Rusiji je London navajal brutalne napade na civiliste v Alepu, je zapisal urednik britanskega konservativnega tednika Spectator Rod Liddle, »potem pa je teden pozneje Zahod začel v zadnji utrdbi iraške Islamske države Mosulu s kirurško natančnostjo ločevati med tistimi z res radikalnimi bradami, ki jih bomo zbombardirali na delce, in med lokalnim, poštenim in demokratično usmerjenim prebivalstvom, ki se ga bomo človekoljubno usmilili in jo bo med bombardiranjem seveda odneslo brez praske«. »Ali ljudje res požrejo te neslanosti?« se je vprašal Liddle.
