Hladna vojna: »Top gun« in »lov na Rdeči oktober«

Čedalje ostrejšo besedno vojno­ med Washingtonom in Moskvo­ spremlja tudi vojaško izzivanje in napenjanje mišic,­ ki spominja na osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Le dan po katastrofi malezijskega potniškega letala nad Ukrajino je moralo ameriško vohunsko letalo pred ruskimi lovci pobegniti na švedsko ozemlje, v soboto pa so Rusi iz Barentsovega morja pregnali domnevno ameriško vohunsko podmornico.

V Washingtonu trdijo, da je njihovo vohunsko letalo RC-135 Rivet Joint 18. julija letelo v mednarodnem zračnem prostoru, ko so ga Rusi začeli loviti z radarji. Ko se je proti njemu dvignilo vsaj eno rusko vojno letalo, je moralo na vrat na nos pobegniti nad švedsko ozemlje, ne da bi za to imelo oziroma prosilo za dovoljenje Švedsko, ki formalno (še) ni članica Nata. To ni bil prvi tovrstni incident, pravo bližnje srečanje, kakor jih poznamo iz hollywoodskega filma Top Gun, se je zgodilo že 23. aprila, ko je nad Ohotskim morjem pilot ruskega letala Su-27 prigrmel le kakih 30 metrov od kabine ameriškega vohunskega letala.

Vse po starem

V Washingtonu trdijo, da rusko vojno letalstvo čedalje pogosteje krši njihov zračni prostor. Tako so 22. junija ameriški lovci F-15s menda pregnali skupino ruskih »medvedov«, strateških bombnikov Tu-95, ki so leteli tik ob kalifornijski obali, tiskovna predstavnica ameriškega vojnega letalstva, majorka Beth Smith, pa je prejšnji četrtek za desničarski ameriški dnevnik Washington Free Beacon izjavila, da so samo v zadnjih desetih dnevih zaznali 16 vdorov ruskih vojnih letal v ameriški zračni prostor.

V Moskvi teh domnevnih incidentov niso komentirali, so pa pred dnevi sporočili, da so 7. avgusta iz Barentsovega morja pregnali vohunsko podmornico, ki je bila najverjetneje ameriška.

»To, da ameriške podmornice vohunijo za početjem ruske flote, je že tradicija. Nič se ni spremenilo od časov Sovjetske zveze, le intenzivnost se je vmes kdaj pa kdaj zmanjšala,« je izjavil nekdanji poveljnik severne flote, admiral Vjačeslav Popov. Nedavni vdor v ruske ozemeljske vode je po njegovem mnenju dokaz obnovljene sovražne ameriške politike do Rusije, a da v Washingtonu že prej niso hoteli nič slišati o posebnem sporazumu, s katerim bi preprečili podvodne incidente, ki so ga večkrat predlagali v Moskvi.

Vohunjenje s podmornicami in lov nanje sta bili eni od glavnih značilnosti hladne vojne. Sledenje podmornicam je bila bojna naloga, saj so se posadke obeh sovražnic povsem resno pripravljale na spopad med temi jedrskimi podvodnimi izstreljevalci raket. Še pomembnejša je bila obveščevalna naloga podmornic; ne le da so vohunile druga za drugo, da bi ugotovile, do kakšnih tehničnih in tehnoloških pridobitev so se dokopali sovražniki, sledile so tudi preletom sovražnikovih letal.

Toda nekoč je te dejavnosti spremljal molk na obeh straneh, »SSSR in ZDA sta se obnašali tako rekoč enako, saj načeloma nista ne komentirali ne obveščali o operacijah svojih podvodnih plovil«, so pred dnevi zapisali na ruskem novičarskem portalu Lenta.ru. Dodali so, da so Američani večkrat izvedeli, kako silno jih ogrožajo sovražnikove podmornice, a je bilo to običajno povezano s proračunskimi spopadi v kongresu, medtem ko v Sovjetski zvezi niso potrebovali tako dramatičnega zastraševanja prebivalcev, da bi povečali izdatke za obrambo.

V javnost so skope novice ponavadi pricurljale le ob pravih »trkih«. Tako kakor leta 1992, ko sta trčili ruska podmornica Kostroma in ameriška podmornica Baton Rouge, ki je vohunila blizu ruskega mornariškega oporišča Severomorsk ob otoku Kildin v Barentsovem morju.

Na sledi

Stvari so se spremenile, saj je »glasnost« zajela uradno Moskvo in ruske medije. Iz poveljstva ruske severne flote so prejšnji teden takoj obvestili javnost, da so iz teritorialnih voda s pomočjo podmornic ter posebnih letal za njihovo odkrivanje in uničevanje izgnali tujo atomsko podmornico, ki je bila najverjetneje ameriška. Ruska javnost je tudi izvedela, da imajo ZDA v svoji atlantski floti kar sedem tovrstnih hitrih napadalnih podmornic razreda virginia, na Lenti.ru pa so ugotovili, da bi se lahko v ruskih vodah znašle le tri izmed njih. Ne le da so našteli njihova imena: USS New Hampshire (SSN-778), USS California (SSN-781) in USS Mississippi (SSN-782) – poimenovali so tudi njihove poveljnike: Sean Fujimoto, Shawn Huey in Tory Swanson.

V ruskih medijih so zapisali, da je bil to prvi javno objavljen »stik« med ruskimi oboroženimi silami in tem novejšim tipom ameriških jedrskih podmornic, ki so jih začeli izdelovati na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja kot nadomestilo za ostarela podvodna plovila razreda los angeles oziroma alternativo za precej dražje »pošasti« razreda morski volk.

Opozorili so tudi na izjemno napeto preganjanje, v katero je Rusija vključila protipodmorniška letala Il-38. To naj ne bi zgolj dokazovalo, kako so se zaostrili odnosi med Washingtonom in Moskvo, ampak tudi rusko bojazen, da je bila vohunska podmornica na sledi nečemu zelo pomembnemu. Na Lenti.ru predvidevajo, da je bil »cilj obiska« tujih podvodnih vohunov nova ruska atomska podmornica K-560 Severodvinsk, prva iz razreda jesen, ki so jo začele uporabljati ruske oborožene sile.

V sestav severne flote je vstopila šele julija letos, čeprav so to prvo plovilo četrte generacije ruskih atomskih podmornic gradili skoraj dve desetletji. Četrto generacijo so začeli v Moskvi načrtovati že davnega leta 1977, izgradnjo prvega primerka pa so zaradi finančnih težav leta 1996 celo opustili. Pred petimi leti so obnovili načrte, zdaj pa v ladjedelnici Sevmaš v severnem mestu Severodvinsk, nekdanjem Sudostroju oziroma Molotovsku ob Belem morju, gradijo še tri tovrstne podmornice: Kazan, Novosibirsk in Krasnojarsk.

Vrtoglavi zneski

Čeprav je pred kratkim Vladimir Dorofejev, ki vodi »idejnega očeta« Sevodvinska, konstrukcijski biro Malahit iz Sankt Peterburga, v pogovoru za Rossijsko gazeto izjavil, da so nove ruske podmornice cenejše od podobnih zahodnih projektov, so to zelo draga plovila v primerjavi z ameriškimi podmornicami razreda virginia, ugotavljajo na Lenti.ru. Po nekaterih podatkih je gradnja Severodvinska stala okoli 2,2 milijarde evrov, medtem ko so ameriške »virginie« skoraj dvakrat cenejše. Zato v Malahitu že načrtujejo novo, cenejšo, a tehnološko in komunikacijsko naprednejšo generacijo podmornic.