Humanitarne organizacije: Svet je sirske civiliste pustil na cedilu

Vojna v Siriji se počasi približuje četri obletnici, a nasilje še zdaleč ne jenja. Lansko leto je bilo najbolj krvavo od začetka konflikta.

Objavljeno
12. marec 2015 11.31
SYRIA-CRISIS/
Mo. B., Delo.si
Mo. B., Delo.si

New York – Skoraj štiri leta po začetku arabske pomladi, ki se je sprevrgla v državljansko vojno, nato pa prerasla v regionalni konflikt, razmere na terenu ne ponujajo nobenega upanja za milijone sirskih beguncev, ki so morali zapustiti domove, številni tudi nevarno domovino. Lansko leto je bilo v spopadih med sirsko vojsko, opozicijskimi silami in številnimi milicami, med njimi je tudi zloglasna Islamska država, ubitih najmanj 76.000 ljudi, največ od začetka konflikta. Mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo, da je mednarodna skupnost kljub velikim obljubam sirske civiliste znova pustila na cedilu.

Enaindvajset organizacij je v poročilu opozorilo, da so resolucije članic varnostnega sveta ZN o Siriji ostale neudejanjene. »Resolucije in upanje, ki so ga dale, so se za sirske civiliste izkazale za prazne. Ignorirali ali spodkopali so jih akterji, vpleteni v konflikt, druge članice ZN ali celo same članice varnostnega sveta,« so zapisali v poročilu.

Po ocenah Sirskega observatorija za človekove pravice, ki se zanaša na podatke široke mreže aktivistov in medicinskih delavcev na terenu, je od sredine marca 2011 v Siriji umrlo več kot 210.000 ljudi. Med njimi 65.146 civilistov, od tega več kot 10.600 otrok. Med žrtvami opozicijskih sil je bilo več kot 38.300 sirskih upornikov in skoraj 25.000 tujih džihadistov. Na strani režima je umrlo skoraj 45.400 vojakov, nekaj manj kot 30.000 pripadnikov milic, 640 privržencev libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah in več kot 2500 šiitskih borcev iz drugih držav.

Iz Observatorija so sporočili, da je število smrtnih žrtev verjetno »veliko višje«, a je zaradi nevarnih razmer na terenu zbiranje podatkov izredno zahtevno. Prav zato tudi ni znano natančno število ljudi, ki so se znašli v ujetništvu ene ali druge vojskujoče strani. Po navedbah organizacije je v zloglasnih sirskih zaporih izginilo približno 20.000 ljudi, več tisoč – tako borcev kot civilistov – so zajele skupine, kot je skrajna sunitska organizacija Islamska država.

(Šolo obiskuje le še peščica sirskih otrok, med njimi sta tudi deklici v mestu Alep. Foto: Zein Al-Rifai/AFP)

V štirih letih krvavega konflikta je moralo po ocenah ZN domove zapustiti 11,4 milijona beguncev, skoraj štiri milijone se jih je zateklo v druge države, kjer pa so se znova znašli v stiski. Sredstev za dostojno življenje je premalo, zdravstvena oskrba je slaba, približno 2,6 milijona sirskih otrok (v Siriji in izven nje) ne obiskuje šole, krepijo se trenja med begunci in lokalnim prebivalstvom.

Jan Egeland iz organizacije Norwegian Refugee Council je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da mednarodni skupnosti pretijo posledice  konflikta in brezbrižnosti: »Milijonom sirske mladine ne zagotavljamo niti kančka upanja. Kaj, potem resnično verjamemo, da jih ne bo zlahka pritegnil ekstremizem?«

Unicef ob bližajoči se četrti obletnici krize opozarja, da osnovno pomoč potrebuje 7,6 milijona sirskih otrok, vojna je skupaj prizadela že 14 milijonov najmlajših. »Medtem ko se je kriza v Siriji prevesila v peto leto, položaj več kot 5,6 milijona otrok znotraj države ostaja poguben,« so danes po poročanju STA opozorili pri Unicefu. Od tega približno dva milijona otrok živi na nevarnih območjih, kjer potekajo spopadi, in so zato odrezani od humanitarne pomoči, ki jo potrebujejo.