Irak: Obama z letali nad sunitske upornike

New York – Manj kot tri leta po ameriškem umiku iz Iraka je predsednik Barack Obama napovedal nove letalske napade­ na sunitske upornike. Ti so omajali sloves o učinkovitosti kurdskih enot in začeli prodirati proti njihovi prestolnici Erbil na severu Iraka. Na gorskem vrhu Sindžar so obkolili na tisoče ljudi in jih prepustili počasnemu umiranju.

Predsednika, ki je osvojil Belo hišo tudi na krilih obljube o vojaškem umiku iz Mezopotamije in končanju dolgoletnih vojn, obsežen sunitski upor vse bolj vleče nazaj v kaotične iraške razmere. Uporniki so pod črnimi zastavami skrajne skupine Islamska država (prej znane kot Islamska država Iraka in Levanta – ISIL) pregnali kurdske sile že iz več krajev okoli drugega največjega iraškega mesta Mosul, ki so ga iztrgali iz rok iraške vojske v nenadni ofenzivi iz Sirije sredi junija.

Zdaj prodirajo tudi v iraški Kurdistan na območje, znano po izjemni etnični raznovrstnosti prebivalstva. Pred njimi beži na deset tisoče pripadnikov kurdske ločine jazidi, ki ohranja eno od najstarejših monoteističnih religij na svetu. Blizu sirske meje so se skupaj s kristjani umaknili na goro Sindžar, uporniki pa so jih obkolili in prepustili umiranju od lakote in vročine. Po oceni Unicefa je zaradi dehidracije umrlo že najmanj 40 otrok, zato so po ukazu Bele hiše tri transportna letala na območje odvrgla 56 zavojev z vodo in 16 zavojev s hrano.

Hkrati je Obama v četrtek v večernem televizijskem nastopu sporočil, da bodo ameriška letala napadla uporniške konvoje, če se bodo ti usmerili proti kurdski prestolnici Erbil. Bela hiša upravičuje posredovanje z grožnjo tamkajšnjemu ameriškemu konzulatu, Obama pa je napovedal, da bodo posredovali vsakokrat, ko bodo ogroženi ameriške enote ali objekti.

Sunitske enote so zavzele jez hidroelektrarne blizu Mosula, z odprtjem pregrad pa bi lahko preplavili dolino Tigrisa in ogrozili celo Bagdad. Obama, ki je od junija poslal v državo že več kot 700 pripadnikov posebnih enot (okoli 40 jih je v Erbilu) za svetovanje iraški vojski in varovanje veleposlaništva, je od vojn utrujenim Američanom zagotovil, da se ne bo pustil zvleči v novo obsežno vojaško posredovanje v Iraku.

»Ob razmerah, kakršne so na gori Sindžar, in ko imamo edinstvene zmožnosti, da lahko preprečimo pokol, sem prepričan, da ZDA ne bi smele zatisniti oči,« je poudaril ameriški predsednik in grožnjo jazidom označil za genocid. A ni pojasnil, zakaj je ta humanitarna tragedija drugačna od vseh pred njo in zahteva vojaški odgovor. Še posebej, ko je pred tednom trdil, da ZDA ne morejo posredovati povsod po svetu, kjer izbruhnejo krize.

Nekateri kritiki mu očitajo, da je sam zakuhal sedanjo krizo, ko se leta 2011 ob umiku iz Iraka ni odločneje zavzel za ohranitev ameriške vojaške navzočnosti v državi. Kasneje naj ne bi bil dovolj pozoren na grožnjo, da se bo sirska državljanska vojna prelila v Irak. »Gre za ameriško državno varnost, resničnega, organiziranega zla pa ne razumemo najbolje. Ljudje kot Abu Bakr al Bagdadi [vodja Islamske države] se bojujejo že desetletje, imajo odrešeniško vizijo in se ne nameravajo ustaviti,« je opozoril nekdanji veleposlanik v Iraku in Afganisitanu Ryan Crocker.

Sedanje razmere postavljajo vprašanje, kam je Bela hiša postavila meje za uporabo vojske. Čeprav predsednikovi svetovalci poudarjajo ozko usmerjenost letalskega posredovanja, so priznali obstoj scenarijev za njegovo širitev. »Stopili so na spolzka tla, iraška 'neumna vojna', kot jo je imenoval predsednik, nas je naučila vsaj to, da z letalskimi bombami ne moremo premagati skrajnežev, vsak napad še okrepi vrste njihovih privržencev,« je opozoril Phyllis Bennis z Inštituta za politične študije, ki se ukvarja z mirovniškimi ­aktivnostmi.